Források a Muravidék történetéhez - Szöveggyűjtemény. 2. kötet, 1850-1921 (Szombathely-Zalaegerszeg, 2008)

FORRÁSOK 1850-1921

az addig nagyon hiányolt vasút is, amely nemcsak a térség integrációját gyorsította fel, hanem a városban élő népes kereske­dőréteg előtt is új lehetőségeket nyitott. ni le pospešila integracije tega območja, am­pak je številnim trgovcem zagotovila tudi nove možnosti ^f#^ Kellemes egy látvány tárul fel előt­tünk, midőn Szerdahelyről éjszaknak tartunk. A város a dombok oldalába ka­paszkodva, mintegy oda látszik festve amphiteatralis 21 fekvésével. Ha szabad kicsinyre nagy példát hozni fel, Génua jut eszünkbe. A halmok oldalában a fe­hér házak, a várnak omladozó, mintegy a múlt sebeitől pirosló falai, s a termé­szet zöldje igen szép látványt tárnak fel előttünk. A hasonlatból a tenger sem hiányzik, mert pótolja a síkság, s ha ez nem elég, a Lendva folyó csatornái­nak kiöntése, mely mint fennebb em­lítők, tengerré teszi a vidéket. Éppen e tenger elól menekült a város részben a dombokra, részben alájok. Túlság nél­kül mondhatni, hogy a város távolról nézve elragadó fekvésű és a valónál nagyobbnak tetszik. Az egyközű csa­tornákon átkelve beérkezik az ember a városba, mely most itt már a maga valóságában áll előtte. Kissé csalat­kozva érzi az ember magát, s kérdi, hová lett a nagyváros? Azonban a város nyájas képe kár­pótolja az embert. Az egész város egy főutcából áll, a közepén lévő két, a fő­vel egyközű, s egymás fölött emelkedő utca jelentéktelen, melynek végei fa­lusias színezetűek, míg közepe táján emeletes házak emelkednek. Fő díszét a vár teszi, mely a város közepe táján egy kirúgó dombon magaslik. A vá­rosnak mintegy 1400 lakosa van, s kö­Ko oá Središča zavijemo proti severu, se pred nami razkrije privlačna podoba. Mes­to se oprijema pobočja hriba, kakor bi bilo s svojo amfiteatemo 21 lego tja nasli­kano. Oe smerno za majhne stvari upo­rabiti velike primere, se spomnimo Ge­nue. Pred nami se razgrinja čudovita panorama z belimi hišami na pobočju gričev, z zeleno naravo in z rdečimi zi­dovi razpadajočega se gradu, ki so kakor rane preteklosti. Iz prispodobe ne manj­ka niti morje, saj ga nadomešča ravnina in če to ne bi bilo dovolj, je tam še izlitje potoka Ledave, ki, kot smo že omenili, spreminja pokrajino v morje. Prav pred tem morjem se je mesto zateklo bodisi v hribe bodisi v njihovo vznožje. Brez pre­tiravanja lahko povemo, da ima mesto, gledano iz daljave, privlačno lego in vi­deti je večje kakor v resnici. Prek vzpo­rednih kanalov pridemo v mesto, ki stoji pred nami v vsej svoji resničnosti. In ne­nadoma je človek malce razočaran in se sprašuje, le kam je izginilo velemesto? Vendar pa se nam odkupi s svojo ljubeznivo podobo. Celo mesto je ena sama glavna ulica, dve ulici nasproti glavne, ki sta dvignjeni in potekata vzporedni z njo, sta nepomembni, njuna konca pa kažeta že podobo vasi, med­tem ko se na sredini dvigajo nadstropne hiše. Glavni okras predstavlja grad, ki se nekje okrog sredine mesta dviga na hribu. Mesto ima okrog 1400 prebival­Amphiteatralis: félkörű, lépcsőzetesen emelkedő. 1 Amfiteatema: dviga se stopničasto v polkrogu. %

Next

/
Oldalképek
Tartalom