Források a Muravidék történetéhez - Szöveggyűjtemény. 1. kötet, 871-1849 (Szombathely-Zalaegerszeg, 2008)

FORRÁSOK 871-1849

110. 1828. 1828 MURASZOMBAT MEZŐVÁROS GAZDASÁGI LEÍRÁSA Az 1828. évi országos összeírás részlete Fényes Elek 1836-ban megjelent országle­írása szerint Vas megyében összesen 40 me­zőváros volt található. E munka a tótsági járásban öt szlovén mezővárost sorolt fel és ismertetett. Rakicsánt és Felsőlendvát ura­dalmi központokként, Martyáncot és Hi­degkútot pedig országút menti falvakként írta le; a lakossága egyiknek sem érte el a félezret. A következőképpen bemutatott Muraszombat valamelyest kiemelkedett közülük 793 lakosával: „Szép várkastély és angolkert. Határja sík és termékeny, de az árvizektől sokat szenved, úgy hogy gyakran az utcákon lóháton kell járni, s tiszta vizet sem ihatnak. Lakosai, kik közt sok nemes ember találtatik, nem ro­botolnak ugyan, de mégis szegények. Ba­romvásárai híresek." Az 1828. évi országos összeírás ugyan nem mentes az e forrástípusra általában jel­lemző torzításoktól, ettől eltekintve azonban részletes, áttekintő képet nyerhetünk belő­le a Tótsági járás legjelentősebb településé­nek társadalmi és gazdasági viszonyairól. Muraszombatnak a térségben betöltött sze­repét jelentősen befolyásolta a stájerországi Regede (Radkersburg) közelsége; a Tótsági járás 22 falujában is a stájer várost nevez­ték meg fő piacuknak az összeírásban. [Muraszombat mezőváros adófizetői] contractualisták 455 lévén, árendát fi­zetnek, robotot nem szolgálnak, sem kilencedet, sem tizedet nem adnak. OPIS GOSPODARSTVA TRGA MÜRSKA SOBOTA Del državnega popisa iz leta 1828 Na podlagi opisa države Eleka Fényesa, ki ga je objavil leta 1836, je bilo v Železni žu­paniji 40 trgov. V slovenskem okraju to delo navaja in predstavlja pet slovenskih trgov. Rakičan in Gornjo Lendavo navaja kot center gosposke, Martjance in Cankovo pa kot vasi ob državni cesti; število prebivalstva v nobenem naselju ni doseglo številke petsto. Navedena in predstavljena Murska Sobota je s svojimi 793 prebivalci nekako štrlela iz njih: »Lep grajski dvorec in angleški park. Okolica je ravna in rodovitna, vendar po­gosto trpi zaradi poplav, tako da se je po cestah treba pogostokrat prevažati na konjs­kih hrbtih, pa tudi čiste vode ne morejo piti. Prebivalci, med katerimi je veliko plemenitih ljudi, sicer ne hodijo na tlako, so pa vseeno revni. Znani so njihovi živinski sejmi. « Državni popis iz leta 1 828 sicer ni iz­jema, ko gre za izkrivljenja, ki so bila v splošnem značilna za tovrstne vire, kljub te­mu pa daje podrobno in pregledno sliko o družbenih in gospodarskih razmerah najpo­membnejših naselij slovenskega okraja. Na vlogo Murske Sobote, ki jo je imela v tem območju, je močno vplivala bližina štajerske Radgone; tudi v 22 vaseh slovenskega okra­ja so v popisu navedli za svoje najpomemb­nejše tržišče to štajersko mesto. [Davkoplačevalci trga Murska Sobota] kot contractualisti 455 plačujejo arendo, na tlako pa ne hodijo, ne oddajajo in ne plačujejo ne devetine ne desetine. Szerződésesek, terheiket szerződött összeg­gel megváltók. Pogodbeniki, svoja bremena so odkupili s po­godbo. 300

Next

/
Oldalképek
Tartalom