Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
Attila Kovács: Utrinki iz vsakdanjega življenja Čikečke vasi, Motvarjevcev, Pordašincev, Prosenjakovcev in Središča v 20. stoletju
ku tridesetih let 20. stoletja. Veliko delovne sile so potrebovali zlasti v kmetijstvu, zaradi česar so se številni, predvsem mladi, odločili za odhod, kar dokazujejo tudi fotografije. Poleg delavcev za kmečka opravila je bilo večje »povpraševanje« tudi po sobaricah; te so se zaposlovale pri premožnejših meščanskih družinah. Mladi iz Središča so v obdobju med svetovnima vojnama odhajali na sezonska dela na večja posestva v Bački, med drugo svetovno vojno pa v vinograde v okolici »madžarskega« Devecsera. Tretji veliki migracijski val je potekal po drugi svetovni vojni. Cilja izseljevanj oziroma odhodov na začasno delo v tujino, t. i. »gastarbajterstva« v drugi polovici 20. stoletja, zlasti od srede šestdesetih let, sta bili predvsem Avstrija in Nemčija.13 Ta proces prikazujejo štiri fotografije, prav tako obsežne migracije znotraj države pa lahko predstavimo samo z eno fotografijo. Deveto podpoglavje predstavlja v obravnavanih naseljih delujoča društva in njihove dejavnosti. Družbeno najbolj priznana in z najbogatejšo zgodovino so bila gasilska društva iz Čikečke vasi, Motvarjevcev, Prosenjakovcev in Središča. Najstarejše je bilo leta 1892 ustanovljeno društvo iz Motvarjevcev.14 Temu je leta 1896 sledilo prošenjakovsko, nato leta 1904 društvo v Čikečki vasi in aprila 1919 še društvo v Središču.15 Poleg tega, da so prebivalstvo in njihovo lastnino po potrebi varovali pred ognjem, so imeli pomembno vlogo tudi pri razvoju skupnosti. To je razvidno tudi iz števila fotografij vseh štirih gasilskih društev, delujočih v omenjenih naseljih. Ena je nastala med Avstro-Ogrsko, dve v stari Jugoslaviji, dve v obdobju pod Madžari med drugo svetovno vojno, preostale fotografije pa v Titovi Jugoslaviji. Na podlagi zapisov smo ugotovili, da so prve gledališke predstave pripravili v drugi polovici tridesetih let v Prosenjakovcih.16 Iz tega obdobja izvira tudi prva fotografija s prošenjakovskimi igralci slovenske gledališke igre. Med drugo svetovno vojno in neposredno po njej so bili najbolj aktivni motvarjevski gledališčniki, kar dokazujejo tudi tri fotografije.17 Madžarskim gledališkim predstavam pred domačim občinstvom so običajno sledile še zabave s plesom.18 Na ogled so tudi fotografije gledaliških skupin iz Čikečke vasi in Prosenjakovcev iz druge polovice 20. stoletja. Poleg amaterskega gledališča je imela v Motvarjevcih in Prosenjakovcih bogato tradicijo tudi folklora oziroma ljudski plesi. Njihove folklorne skupine so na različnih prireditvah doma in v tujini nastopale predvsem v sedemdesetih in osemdesetih letih. V Motvarjevcih je bila ustanovljena tudi glasbena skupina Violete, ki je najpogosteje nastopala v madžarskih vaseh v Prekmurju. Nogometni klub iz 13 Kerecsényi Edit: Távol a hazától... Lendva-vidéki magyar kivándorlók és vendégmunkások. Lendva, Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 1994. 35-38. 14 Gömböc Franc: Gasilstvo v Prekmurju 1873-2003. Murska Sobota, magánkiadás, 2009. 289-290. 15 Gömböc Franc: Gasilstvo v Prekmurju 1873-2003. 353-356,125-126, 396-398. 16 Varga Sándor: A szlovéniai magyarok műkedvelő'tevékenysége 1920-1970. Lendva, Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet és Hazánk Könyvkiadó, 1995- 94. 17 Zahvala za to gre zlasti sem preseljenim madžarskim učiteljem, ki so z lokalnimi amaterskimi igralci pripravili številne predstave. 18 Varga Sándor: A szlovéniai magyarok műkedvelő' tevékenysége 1920-1970.107. 459
