Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
prostore dvorca pa so zasedli Rusi. Takrat je bila uničena večina dragocenega pohištva in predmetov ter zbirka nagačenih živali z različnih koncev sveta. Rusi so dvorec spremenili v začasno bolnišnico, po vojni pa so ga za določen čas zasedle enote jugoslovanskih partizanov.113 Neki drugi vaščan se spominja, da ko so ob koncu druge svetovne vojne Rusi prišli tudi v Prosenjakovce, so družini Koltay, lastnici tekstilne tovarne, sporočili, da bodo njihovo hišo začasno uporabljali za vojaško bolnišnico. Rusi niso bili nasilni ne do Koltayeve družine in ne do ljudi na ožjem območju. Vzeli so si hrano in pijačo, ob njihovem odhodu pa so izginili tudi številni kosi pohištva in gospodinjski predmeti.114 Skozi Središče so spomladi leta 1945 večkrat korakale velike ruske vojaške enote. Prve enote so samo korakale skozi vas, pozneje pa so Rusi v vasi začasno za krajši čas tudi ostali. Prebivalci, ki se tega še spominjajo, menijo, da je njihovemu odnosu do prebivalcev botrovala olajševalna okoliščina, da je pokrajina pred vojno spadala k Jugoslaviji. Temu dejstvu se je treba zahvaliti, da Rusi v Središču niso nadlegovali žensk. Le mlada dekleta so se morala včasih skriti ali pa se obleči v oblačila starih staršev in se zakriti. Rusi so v številnih kleteh popili vse vino, v mnogih krajih pa so zasegli tudi pridelek.115 is. Internacija motvarjevskih Madžarov v koncentracijska TABORIŠČA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Med prisilnimi deportacijami po drugi svetovni vojni, ki jih je od pomladi 1945 izvajal komunistični totalitarni režim, so iz vasi dolnjelendavskega okraja, tudi iz Motvarjevcev, internirali prebivalce madžarske narodnosti. Internirance iz vrst madžarske skupnosti sicer niso za vselej pregnali iz domačega kraja, kot so to storili z večjim delom nemške narodne skupnosti, ki je živela v Sloveniji. Madžare so, podobno kakor Slovence, internirali v koncentracijska taborišča, ki so jih na ideološki osnovi postavili na slovenskem ozemlju.116 Naselij na območju Prosenjakovcev k sreči ta strašni ukrep ni prizadel. Iz vasi dolnjelendavskega okraja so že aprila 1945 odpeljali več oseb, predvsem tistih, ki so v zadnjem obdobju druge svetovne vojne vstopili v Stranko puščičarskih križev (Nyilaskeresztes Párt), znano po svojih ekstremističnih pogledih, in jih odpeljali v filovsko koncentracijski taborišče. Druge so junija 1945 odpeljali v koncentracijsko taborišče, ki so ga v uredili v gradu Hrastovec blizu Maribora. Mnoge med njimi so pozneje prepeljali v taborišče 113 Zrim Karolina: A Matzenauer család az emlékeimben. 17-18. 114 Göncz László: Nagyon megszerette Pártosfalva szép vidékét. 115 Göncz László: Egy peremvidék hírmondói. 138. 116 Mikola Milko: Dokumenti in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji. Ljubljana, Študijski center za narodno spravo, 2009- 9. 331
