Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
1941 tudi Prekmurje ponovno priključeno k Madžarski. Deset dni pred priključitvijo, po nemški okupaciji Jugoslavije 6. aprila, je v regiji vladala negotovost, nekakšno stanje brezvladja. Šestega aprila 1941 je v Motvarjevce prispela nemška vojaška formacija. V vasi je bilo tiste dni mirno. Po desetih dneh, 16. aprila 1941, je bila vas ponovno priključena Madžarski. V Motvarjevcih niso ustanovili madžarske žandarske enote, naloge so izvajali žandarji iz žandarmerijske postaje Szentgyörgyvölgy. Naselji je povezovala dobra cesta. V novem šolskem letu so v vas prišli madžarski učitelji. V spominu takratnih učencev je ostala Júlia Tóth Kása iz kraja Kiskunfélegyháza, ki je do konca t. i. madžarskega obdobja poučevala v motvarjevski šoli. Duhovnik reformatorske cerkve, ki je izviral iz Vojvodine in je prišel še v času Jugoslavije, je še naprej ostal v naselju. V vasi se je začelo bogato kulturno življenje. Na hišah so ob vsakem prazniku plapolale madžarske zastave, kar je po mnenju pripovedovalcev kazalo na to, da so bili »Motvarjevci zelo madžarska vas«.100 V drugih okoliških vaseh je bil položaj, le z nekaj razlikami, podoben. Prebivalci Središča so na primer odšli v Domanjševce, kjer so 16. aprila 1941 čakali na prihod madžarskih vojakov. Na prireditvi, ki je bila pravo ljudsko slavje, je vladalo veliko navdušenje. Skupaj z madžarskimi vojaki oziroma neposredno za njimi so prišli tudi sorodniki iz sosednjih vasi. V vsakdanjem življenju prebivalcev Središča je bila najopaznejša sprememba, da so spet začeli v hoditi v trgovino v kraj Magyarszombatfa, v cerkev pa v Somorovce (Szomoróc) in Kerco. Med ponovno priključitvijo območja k Madžarski sta se kmetijstvo in obrt spet vrnila v nekdanje tirnice, kot so jih poznali že iz nekdanje avstro-ogrske monarhije.101 V Prekmurju je od aprila 1941 spet delovala madžarska vojaška uprava, ki jo je septembra zamenjala javna državna uprava. Po odredbi notranjega ministra so tudi v murskosoboškem okraju začeli določati območja občin ter naselja, ki bodo spadala k določenim občinam. Občina Prosenjakovci je bila samostojna enota, h kateri so spadala naselja Prosenjakovci, Čikečka vas in Pordašinci. Po odredbi notranjega ministra je Središče pod imenom občina Szerdahely-Kisszerdahely postalo samostojna lokalna enota, kar je bil svojevrsten pojav v zgodovini te majhne vasice. Tudi Ivanjševci, Berkovci in Ratkovci so se združili v samostojno občino pod imenom Berkovci. Hkrati z občinskimi enotami so v murskosoboškem okraju reorganizirali tudi krajevne notariate. K prošenjakovskemu krajevnemu notariatu so spadala naselja iz treh občin. Iz občine Prosenjakovci: Prosenjakovci, Pordašinci in Čikečka vas, iz občine Berkovci: Berkovci, Ivanjševci in Ratkovci, ter občinsko samostojno Središče. Na čelo krajevnih notariatov so, ker je bilo v okraju le nekaj oseb, ki so ustrezale pogojem, običajno imenovali tiste krajevne notarje, ki so prišli s t. i. trianonskega madžarskega območja.102 100 Göncz László: Ha újrakezdhetné, a zenének még nagyobb szerepet szánna az életében. 112-113. 101 Göncz László: Egy peremvidék hírmondói. 102 Muraszombat és Vidéke hetilap (továbbiakban: MéV). Vendvidéki Magyar Művelődési Egyesület. XXXV. évfolyam, 20. szám. 5. 327
