Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
prehod med Prosenjakovci in Magyarszombatfo. III. kategorija se je nanašala na ceste oziroma prehode, po katerih so lahko vozili t. i. dvolastniki; med njimi sta bili cesti Središče-Magyarszombatfa in Motvarjevci-Szentgyörgyvölgy Prehoda, ki bi spadal v I. kategorijo in bi bil namenjen splošnemu meddržavnemu prehajanju meje, na prekmurskem mejnem območju ni bilo. V to kategorijo bi lahko umestili le pet prehodov, in sicer dva železniška prehoda pri Hodošu in Dolnji Lendavi (čeprav železniška povezava v tistem času ni bila zagotovljena) in prehoda ob pomembnejših državnih cestah med naselji Gornji Senik-Otovci, Hodoš-Kotormdny in Dolnja Lendava-Zalabaksa.81 Dvolastniki so kljub temu pri prehajanju meje od časa do časa naleteli na težave. V Središču, kjer je bilo med obema svetovnima vojnama nekaj dvolastnikov, je bil prehod na koncu vasi, na cesti proti kraju Magyarszombatfa. Na jugoslovanski strani je prehod nadzoroval »financar« oziroma carinik, na madžarski strani pa običajno ni bilo nikogar. Kmetje so ob delavnikih običajno mejo prečkali brez težav. Prebivalci Središča v zimskem času niso mogli prečkati meje na cestnem prehodu pri Magyarszombatfi, mejo so lahko prečkali le občasno, običajno ob nedeljah, čez domanjševski prehod. Mnogi se spominjajo, da so nekateri nadzorniki strogo kontrolirali pridelek ali seno, ki so ga prevažali na vozovih. Čeprav so pridelek prebadali z ostrimi predmeti, so lastniki v glavnem 81 Népújság. Politikai, Társadalmi és Gazdasági Havilap. 3- 3-1929- 9-82 Göncz Lászlö: Egy peremvidék hírmondói. 135-83 Rokopis Elle Pivar. uspeli pripeljati domov ves pridelek. Kmečka opravila so bila pomembna tudi za vzdrževanja stikov, saj je vsako posamezno opravilo ponujalo tudi možnost srečanja s sorodniki. Na območju Središča je med obema vojnama prišlo tudi do tragičnega dogodka, ko so jugoslovanski graničarji na meji ustrelili domačina.82 15. Gospodarsico-socialni položaj MED OBEMA VOJNAMA Kmečka reforma po prvi svetovni vojni se je na območju nekdanjega dolnjelendavskega okraja formalno nanašala zgolj na Motvarjevce, ne pa tudi na druge madžarske vasi na Goričkem. Na vsa naselja sta močno vplivala upad ali celo propad prometa okoliških tržnic, ki so v času avstro-ogrske monarhije dobro delovale. Celotno območje ob reki Muri je bilo pred tem, predvsem zaradi živahnega trgovanja z govedom, zainteresirano za izvoz klavne živine. Na podlagi raziskave Elle Pivar je bila za območje Prosenjakovcev zlasti značilna reja goveje živine, katere količina se je po določitvi nove meje in izgubi trga prepolovila.83 Življenjske razmere v obmejnih vaseh so bile v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja in pred veliko gospodarsko krizo zelo ne321
