Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)

László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja

katerih virov se je pouk v Prosenjakovcih leta 1898 vendarle začel, in sicer so za učilnico domnevno uporabili enega med prostori sta­novanjske hiše, ki je stala poleg takratne pošte.47 9. Krepitev osrednje vloge naselja Prosenjakovci Vloga Prosenjakovcev kot osrednjega naselja je postajala čedalje večja. Na to je v veliki meri vplival sedež krajevnega nota­riata v Prosenjakovcih, ki si ga je ob reorganizaciji javne uprave prizadevalo imeti tudi sosednje naselje Szombatfa (danes: Ma­­gyarszombatfa). Prošenjakovska lokalna uprava si je intenzivno prizadevala za ohranitev sedeža krajevnega notariata v svojem kraju. Argumenti lokalnega organa, ki so jih naslovili na mursko­soboškega namestnika okrajnega glavarja, so bili poleg vztrajanja pri sedežu lokalnega notariata tudi pomembne značilnosti in da­nosti naselja po prelomu stoletja. Odločilno je bilo, da je bilo naselje Prosenjakovci bliže okrajnemu sedežu (Murski Soboti) kakor Szombatfa. Prednost je bilo tudi dejstvo, da so bili v naselju pošta, telegraf in telefonska postaja, česar v sosednji vasi takrat še ni bilo. Ker pa iz oprav­ljenega prometa niso mogli pokrivati stroškov vzdrževanja, so menili, da ni upravičeno, da bi država na razmeroma majhnem območju postavila še eno podobno postajo. Geografska lega Prosenjakovcev kot središča je bila pomembna tudi za okoliške vasi, torej je bil tudi to pomemben argument za krajevni nota­riat v tem naselju. S priložnostno risbo so ilustrirali oddalje­nost naselij od Prosenjakovcev, ki so jih simbolično prikazali sredi kroga: Čikečlca vas je bila oddaljena 2 km, Berkovci 2 km, Ivanjševci 2,3 km, Središče 3 km, Szombatfa 2 km, Gödörháza 3 km, Velemér 4,2 km in Pordašinci 2,5 km. Če bi krajevni no­tariat premestili v naselje Szombatfa, kar so z utemeljitvijo, da ima več prebivalcev, zahtevali predvsem v štirih vaseh (do­mnevno v krajih Szombatfa, Središče, Gödörháza in Velemér), bi bila oddaljenost za večino naselij večja. Z vidika vodenja ma­tične knjige so bili argumenti tudi na strani naselja Szombatfa, čeprav je bilo število zadev pri poslovanju (rojstev, porok, smrti) leta 1907 ugodnejše za Prosenjakovce. Po navedenem obvestilu je imelo naselje Prosenjakovci prednost tudi glede verske po­razdelitve. Vasem, ki so »protestirale«, so Prosenjakovčani oči­tali, da so imeli pred nekaj leti možnost ustanoviti samostojni notariat, vendar takrat tega niso želeli. Ohranitev notariata v Prosenjakovcih je kot utemeljeno podprla večina prebivalstva območja.48 Navedeno potrjuje tudi trditev Elle Pivar, ki je - skli­cujoč se na raziskave območja Železne županije s slovenskim življem Antoše Leskovška - povzela, da so za sedež matičnih 47 A pártosfalvi helyi közösség tevékenységéről. Népújság, 28.11.1975.5. 48 SI_PAM/0088 Okrajno glavarstvo Murska Sobota, Vprašanje prestavitve sedeža notarišije Prosenjakovci v Magyarszombatfa, spis 1162/1907. 306

Next

/
Oldalképek
Tartalom