Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)

László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja

5. Družbene, gospodarske in KULTURNE ZNAČILNOSTI NASELIJ V OBDOBJU AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE V obdobju t. i. dualizma je v naseljih na območju Prosenja­kovcev sicer opaziti določen razvojni deficit v primerjavi z razvi­tejšimi deli Železne županije, kljub temu pa se je takrat tudi v tej pokrajini začel intenzivnejši družbeni in gospodarski razvoj. Na začetku obdobja so opazni le zametki razvoja, na prelomu stoletja pa se že srečujemo s konkretnimi rezultati. Kot sem že poudaril, so lončarstvo obravnavali kot pomembno dopolnilno dejavnost, ki je bila - poleg kmetijstva in prodaje lesa - pomembna panoga pred­vsem v Prosenjakovcih in Središču. Razvoj gospodarstva, ki se je začel v drugi polovici 19. sto­letja, je bilo čutiti tudi v naseljih z maloštevilnim prebivalstvom. Na podlagi predpostavke Elle Pivar je bila prva komasacija v vasi Prosenjakovci izpeljana leta 1857. Konjukturo tega območja ka­žejo različni popisi, predvsem tisti po letu I860, ko se je v vaseh povečevala kmetijska pridelava in je del pridelkov in živine šel v prodajo. Tudi z analizo razvoja manjšega števila pordašinskih kmetov pridemo do podobnega sklepa. V Pordašincih so imeli v drugi polovici 19. stoletja na Kobiljskem potoku, ki teče za vas­jo, dva mlina. Potok je - po mnenju Elle Pivar - pogosto poplavil, 16 Rokopis Elle Pivar. 17 Vasvármegye. Magyarország vármegyéi és városai. 370. 294 zato je bilo območje v dolini za vasjo v širokem pasu zamočvirje­no. Prebivalci v svojih spominih navajajo, da so strugo potoka, da bi imeli zadostno količino vode iz barja za pogon mlinov, z voli orali in poglabljali. Eden od mlinov je propadel okoli leta 1900. K poslopju mlina je pot predvidoma vodila nasproti današnjega zvo­nika. Drugi mlin je leta 1850 prešel v last evangeličanskega duhov­nika Józsefa Berkeja iz Križevcev, od njega ali njegovih potomcev pa ga je okoli leta 1900 odkupila družina Császár iz Čikečke vasi. Po podatkih Gizelle Kolosa je omenjeni mlin leta 1928 pogorel. Na Kobiljskem potoku je med naseljema Prosenjakovci in Motvarjev­­ci v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja redno obratovalo pet ali šest mlinov.16 Za obdobje do srede 19- stoletja je značilno, da so prebivalci okoliških vasi, vsaj premožnejši, v prazničnih dneh nosili madžar­sko narodno nošo. Ta običaj so postopoma opustili. Konec stoletja izdelana analiza za prebivalstvo Železne županije namreč navaja, da »na madžarskih otokih v murskem kotu, torej v Murski Soboti, so že v celoti opustili nacionalno nošo; tudi v Veleméru in v Prose­njakovcih so samo še ostanki«. V teh naseljih so takrat začeli nositi plašče, ki so jih premožnejši dali podložiti, revnejši pa so jih nosili brez podloge.17 Glede na jezikovno mejo, ki je potekala po pokrajini, so pre­dele, kjer so v Železni županiji živeli prekmurski Slovenci, ocenili kot območje, ki se razprostira od županije Zala, in sicer od Prose-

Next

/
Oldalképek
Tartalom