Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
na državne stroške. Kot argument je navedel, da bi poceni zemlja v okolici Prosenjakovcev ugodno vplivala na stroške delovanja učne delavnice, hkrati pa nakazal tudi na podporo okrajne obrtniške korporacije. Izobraževanje lončarjev so predvidevali predvsem v zimskem času, saj si je večina prebivalstva v preostalem letu služila kruh predvsem s poljedelstvom. Pomembno vlogo je imelo tudi sezonsko delo. Precejšen del prebivalcev je odhajal na sezonsko delo v Slavonijo, Županijo Somogy in na avstrijsko Štajersko, kar pa demografsko ni bilo ugodno. Okrajni glavar in županija sta si zato prizadevala spodbuditi lončarstvo kot dodano vrednost.14 Postavitev učne delavnice je naletela na velike ovire. Zadeva se je med prošenjakovskim krajevnim notariatom (zelo dejaven je bil krajevni notar Bors), okrajnim glavarjem Pongrácem Pósfayem (prejšnji priimek: Pollák), županijo in pristojnim ministrstvom vlekla deset let.15 Čeprav je na začetku zgledalo, da bo izvedba pobude stekla nemoteno, je kmalu zastala. Pristojno ministrstvo se je na vsak način hotelo prepričati o smotrnosti učne delavnice, zato je - kot lahko razberemo iz pisma, ki ga je velikemu županu Železne županije 7. julija 1895 poslal državni sekretar za trgovino - poslalo kraljevega obrtnega inšpektorja in ministrskega pooblaščenca za poklicno izobraževanje, Józsefa Szterényija, naj na kraju samem preučita predvideno investicijo. Murskosoboški okrajni glavar Pollák (pozneje: Pósfay) je z namenom uspešne organizacije obiska kraljevega obrtnega inšpektorja velikemu županu predlagal srečanje na sedežu krajevnega notariata v Prosenjakovcih. Okrajno vodstvo je menilo, da je za postavitev učne delavnice poleg Prosenjakovcev ustrezen kraj tudi Szombatfa (danes: Magyarszombatfa). Na začetku je prednost uživalo naselje Prosenjakovci, nato je pri lokaciji prišlo do spremembe. Okrajni glavar je v svojem pismu z dne 20. julija 1895 med drugim zapisal, da se lončarji iz okolice Prosenjakovcev sicer ukvarjajo tudi s kmetijstvom, vendar pa je kljub njihovemu velikemu številu in ugodnim pedološkim razmeram razmah industrijske veje realen. Da večjih krajevnih materialnih sredstev ni bilo mogoče pričakovati, je razvidno iz njegove pripombe, da je učno delavnico mogoče postaviti samo s pomočjo vlade, ker »ljudje sovražijo vse novotarije«. Pósfay je menil, da bo intenzivnejše delovanje načrtovane učne delavnice uspešnejše v jesenskem in zimskem času, ko zahtevajo kmetijske dejavnosti manj časa. Po mnenju okrajnega glavarja bi bilo nadvse smotrno, da bi zainteresiranim lončarjem med izobraževanjem pomagala tudi obrtniška korporacija. Sodeč po pismih velikega župana je ta podpiral idejo o ustanovitvi učne delavnice, saj je v svojem pismu z dne 1. avgusta 1895 okrajnemu glavarju naročil, »naj v krogu prebivalcev naredi vse, kar je mogoče za to, da pridobi podpornike ideji in ustvari ugodno vzdušje med prebivalci, da bi ob predvideni podpori visoke vlade odnos 14 Pokrajinski arhiv Maribor (továbbiakban: PAM) SI_PAM/0088 Okrajno glavarstvo Murska Sobota, Načrt za orožniško kasarno v Prosenjakovcih, spis 4413/1907. 15 SI_PAM/0088 Okrajno glavarstvo Murska Sobota, Vprašanje prestavitve sedeža notarišije Prosenjakovci v Magyarszombatfa, spis 1162/1907-291
