Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
Za položaj Županije Zala je pomembna ugotovitev, da so bili člani narodne straže predvsem poljedelci in rokodelci.8 Takrat so Motvarjevci skupaj z drugimi naselji na območju Dolnje Lendave spadali v okraj Lövő. Na podlagi popisa z dne 31. maja 1848 so v takratnih Motvarjevcih evidentirali 44 nacionalnih stražnikov, od katerih je bilo 21 imetnikov polkmetij ali pa so bili podložniki na nekoliko večjih kmetijah, 20 oseb je bilo evidentiranih kot imetnikov četrtkmetij, člani nacionalne straže pa so bili tudi en kaj žar in dva obrtnika. Oba navedena motvarjevska obrtnika sta bila mlinarja. Morebitni čini narodnih stražnikov iz Motvarjevcev v evidenci, ki sem jo uporabil kot vir, niso navedeni, kar pa ne pomeni, da jih ni bilo. Po mnenju strokovnjakov je razlog za to »pomanjkljivost« v tem, da lokalni častniki in podčastniki narodne straže do dneva izdelave popisa še niso bili izvoljeni.9 Naloge narodne straže so se junija 1848 zaradi napete politične situacije med Madžarsko in Hrvaško spremenile do te mere, da je grozila nevarnost vdora hrvaškega bana Jelačiča. Zaradi teh dogodkov je najvišji izvršni organ Županije Zala 17. junija 1848 odredil prostovoljno postavitev in napotitev šest tisoč nacionalnih stražnikov. V okraju Lövő so predvideli sedem čet nacionalne straže s po tristo možmi v vsaki. Nacionalne stražnike iz Motvarjevcev so uvrstili v prvo szentgyörgyvölgysko četo, v katero so bili iz poznejšega dolnjelendavskega okraja odrejeni tudi stražniki iz Kobilja. Čete nacionalne straže so se 3. julija zbrale v Dolnji Lendavi. Četa, v kateri so bili tudi Motvarjevčani, je po štirih dneh prišla v kraja Alsószemenye in Felsőszemenye. Po tednu dni sta jih tam obiskala legendarni kraljevi zastopnik László Csányi in generalmajor Ferenc Ottinger v družbi glavnega poveljnika vojaških sil, skoncentriranih ob hrvaški meji. Ko je pozneje mesečna vojaška obveznost prve skupine nacionalnih stražnikov v taboru potekla, so jih zamenjale z novačenjem zbrane čete stražnikov. V tem času je prišlo do Jelačičevega napada, a so njegov prehod čez reko Muro preprečile enote narodne straže, ki jih je vodil major Jenő Gyika. Zaradi preboja Jelačičevih čet na drugih mestih se je žalska narodna straža začasno razrahljala. Na novo je bila organizirana v drugi polovici oktobra 1848, potem ko se je Županija Zala popolnoma otresla hrvaške zasedbe.10 Narodni stražniki iz Motvarjevcev so bili predvidoma tudi v novih enotah. Poleg omenjenih narodnih straž se je na poziv ministrskega predsednika Lajosa Batthyányija 16. maja 1848 začelo novačenje deset tisočglave t. i. »redne narodne straže«. Izvirni imenski seznami bataljona prostovoljne narodne straže Županije Zala se sicer niso ohranili, vendar je iz poznejše (novembrske) tabele nabornikov razvidno, da je bilo septembra 1848 med 271 prostovoljci 8 Molnár András: Nemzetőrök, honvédek, hadmozdulatok. Lendva-vidék a szabadságharcban 1848-1849■ Lendvai Füzetek 19. Lendva, Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 2006.9-13. 9 Vir je iz gradiva Arhiva Županije Zala (Zala Megyei Levéltár) posredoval András Molnár. Navedena izvirna oznaka je: Magyar Nemzeti Levéltár Zala Megyei Levéltára (v nadaljevanju MNL ZML) Zala Megye Állandó Bizottmányának iratai (ÁB ir.) 1848. 791-10 Molnár András: Nemzetőrök, honvédek, hadmozdulatok.19-26. 287
