Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
njegov namestnik pa Ferenc Malaciscs. Funkcijo notarja je opravljal János Fülöp, njegov pomočnik pa je bil László Dugláns. V Prosenjakovcih je bil kurátor Mihály Malacsics, mrliški oglednik István Kercsmár, preglednik mesa István Kovács, babica pa tudi tukaj Örzse Kercsmár. Vendel Lippai je v imeniku omenjen kot državni učitelj. Adolf Weltner je naveden kot trgovec z mešanim blagom in gostilničar. Poleg njega omenjajo viri kot gostilničarja tudi Mihálya Kološo. Med številnimi obrtniki so bili čevljarji, kot npr. János Horváth, József Povics in Ferenc Szalár. József Matyasetz je bil lončar, István Kovács pa pečar. Poimensko so navedeni tudi trije mlinarji: Dániel Horváth, József Koltai in Károly Krányecz. Čikečka vas je v tistih časih evidentirala 239 prebivalcev madžarske narodnosti. Vaški rihtar in pregledovalec mesa je bil Péter Kovács, namestnik vaškega rihtarja pa Péter Pojbics. Kot kurátor in mrliški oglednik je naveden Péter Krizsankó, babica pa je bila tudi v tem naselju Örzse Kercsmár. Med obrtniki sta navedena mizarja Dániel Kakas in István Pálfi, mlinarja Sándor Császár in János Németh, gostilničarka pa je bila vdova Józsefné Brünner. 6 MNL VaML IV. 101. g. Nemzeti őrsereg összeírása. 3. Povezanost naselij z revolucijo IN BOJEM ZA SVOBODO LETA 1848/49 Novica o revoluciji leta 1848 se je iz velikih središč razmeroma hitro razširila tudi v bolj oddaljene podeželske kraje. Poleg predvidljivega navdušenja, ki je bilo odvisno tako od značaja obveščanja kakor tudi od posebnosti skupnosti, je večina naselij postavila narodno stražo po francoskem vzoru. Z nekajtedensko zamudo je obveznost organiziranja narodne straže dosegla tudi bolj oddaljene pokrajine. Po »zakonu« so bili člani narodne straže ljudje, zaposleni v civilnih poklicih, ki so v kraju svojega bivanja v uniformah in z orožjem v roki - ob regularni vojski ali namesto nje - opravljali policijske in vojaške naloge v usposobljenih enotah, organiziranih po vzoru vojaških formacij. V narodni straži so imeli vsi člani načeloma enak status, ne glede na to, ali so bili plemenitega rodu ali ne. V večini naselij žalskega območja, med njimi tudi v takratnih Motvarjevcih, so organizacijske naloge izvajali uradniki z gospostev in krajevni plemiči (če so jih imeli) ter občinski odborniki. Po vsej verjetnosti je bilo podobno tudi na območju sosednjih Prosenjakovcev. V nasprotju z Motvarjevci imamo za naselja na območju Prosenjakovcev izjemno malo podatkov. Podlaga za maloštevilne podatke je bil zgolj naknadni popis6 nacionalnih straž murskosoboških in goričkih okrožij, iz teh pa ni mogoče natančno sklepati, koliko oseb je služilo v vojski. Glede na 283
