Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)

László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja

László Göncz:

Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19.

DO ZADNJE ČETRTINE 20. STOLETJA

1. Splošne značilnosti

ZGODOVINE OBMOČIJ

Naselja v okolici Prosenjakovcev (nekoč: Prosznyákfa) in Motvarjevcev so si bila v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja v mnogočem podobna, zanje pa so bile značilne tudi določene razlike. Med njimi je bila v ospredju ta, da so naselja Prosenjakovci, Pordašinci, Čikečka vas in Središče po madžarskem županijskem sistemu in občinski organiziranosti spadala v okraj Murska Sobota v Železni županiji, Motvarjevci pa so bili del okraja Dolnja Lendava v Županiji Zala. Naselja, ki so spadala v Železno županijo, je v obdobju dualizma povezoval prošenjalcovski krajevni notariat, h kateremu so, z izjemo Motvarjevcev, večji del tega obdobja spadala

1 Vas megye címtára. Szombathely, 1908.

omenjena naselja. Središče je nekaj časa spadalo tudi k drugemu krajevnemu notariatu. K prošenjakovskemu krajevnemu notariatu so spadala tudi naselja z večinskim slovenskim prebivalstvom, kot so Berkovci in Ivanjševci, občasno pa tudi Lončarevci, Selo, Fokovci, Magyarszombatfa in Gödörháza.

V 19. stoletju je bilo to razmeroma majhno geografsko območje po verskem prepričanju zelo raznoliko. Naselja, ki so bila nekoč v Železni županiji, so po rimskokatoliški organiziranosti spadala h kančevski župniji, pripadniki t. i. augsburške evangeličanske veroizpovedi k domanjševski župniji, reformatorji k župniji Kercza, nekaj pripadnikov judovske veroizpovedi pa k murskosoboškemu rabinatu.1 Prebivalstvo Motvarjevcev, ki je bilo večinoma reformatorske veroizpovedi, je bilo pred tem del

279