Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)

Bartos Róbert: Prosenjaltovska gorska skupnost Gorske bukve 1738, 1803

zagrešili krajo, se gospodarja pregleda, in če se ugotovi, da so njegov hlapec, služabnik ali sin ali hči to zagrešili brez gospodarjevega oznanila12 ali nasveta, bo gospodar oproščen kazni: tisti hlapec, služabnik ali sin ali hči, ki je to zagrešil, pa bo prejel zasluženo kazen z udarci.

Štirinajsti ukaz. Nihče naj nobene svoje živine ne žene pod ali nad vinograd, da se ne bi naredila škoda, vse do trgatve; tudi takrat ne v vinograd, da se ne bi naredila škoda, posebno ne ščetinasto živino13: zato mora gornik takšne malomarne, celo škodopovzročujoče gospodarje, najprej trdo opomniti, drugič pa staro živino odgnati; in če bi naredila škodo v travi ali sadovnjaku, mora to pregledati in zasluženo kaznovati: ščetinasto živino pa, enako kakor tudi psa, ki ob zorenju grozdja običajno povzroča v vinogradu precejšnjo škodo, lahko svobodno ustreli.

Petnajsta uredba. Za vsako vinsko trto, tako tudi mlado sadiko, ki jo zlomi ali uniči človek sam ali njegova živina, naj se zgodi na kakršenkoli način, se kaznuje za vsako posamezno trto po en tallér.14

Šestnajsta uredba: Če nekdo svojo mejo postavi bolj ven kot je bila nekoč, na mejo drugega vinogradniškega gospodarja, se ga kaznuje s štirimi forinti.

Sedemnajsti articulus, Če kdo po svoji lastni volji in želji predčasno pobere svoje grozdje, brez dovoljenja gorskega gospoda, se mu vse pobrano grozdje, pa tudi iztisnjen oziroma sprešan mošt konfiscira15 in se ga trdo kaznuje.

Osemnajsta točka. Gornik je skupaj z vinogradniškim čuvajem dolžan isti dan, za katerega je gorsko gospostvo dovolilo pobiranje grozdja, o tem takoj obvestiti vinogradniške gospodarje in jim dati na znanje; da bi se lahko toliko bolj pripravili in začeli s trgatvijo.

12 z njegovo vednostjo

13 prašiče

14 1 tallér: 2 rajnška srebrna forinta

15 zaseže,

270