Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)

Predgovor

obravnavanih petih vasi oz. širše regije poskušalo v devetih samostojnih poglavjih prikazati strokovno temeljito, a hkrati tudi razumljivo in berljivo.

Prvo poglavje nas popelje v srednji vek ter zgodovino Prosenjakovcev in širše regije prikaže s pomočjo popolnoma novih zgodovinskih podatkov, za posladek pa nam postreže še z zgodbo družin Szentbenedeki in Prosznyák, ki sta imeli v lasti večji del tega območja. Družinska imena, ki so se v teh petih naseljih pojavljala med letoma 1720 in 1848, ter seznam plemiških posestev s srede 19. stoletja so prikazani na podlagi podatkov iz popisov, shranjenih v arhivih Železne in Žalske županije Madžarskega nacionalnega arhiva. Ta zgodovinski imenik, urejen po abecednem vrstnem redu, daje domačemu bralcu priložnost, da lahko avtohtonost, naselitev, preselitev in številčnost svojih prednikov razišče tudi sam ter ga uporabi kot pripomoček za raziskovanje zgodovine posamezne družine. Poleg popisa družinskih imen in plemiških posestev je v knjigi v celoti povzet še en vir, in sicer prosenjakovska gorska bukva, ki spada med najdragocenejše gorske (vinogradniške) zakonike Železne županije. Najobsežnejše pisanje v knjigi prikazuje zgodovino obravnavanega območja v 19. in 20. stoletju, temelji pa na podatkih iz arhivov, strokovne literature in lokalnega tiska. Poleg tega, da študija analizira zgodovino petih naselij v obdobju od revolucije 1848 do osamosvojitve Slovenije, predstavlja tudi opise omenjenih vasi v 19. stoletju v različnih zbirkah, potopisih in poslovnih izkazih posestev.

Posebno poglavje je namenjeno že omenjenemu velikemu sinu tega kraja, benediktinskemu redovniku in univerzitetnemu profesorju dr. Flórisu Kühárju, ki je luč sveta ugledal v Prosenjakovcih, majhni vasici v Železni županiji, in imel v cerkveni hierarhiji visok položaj. Pokrajina, še zlasti pa Središče, je bila nekoč znana po številnih lončarjih, ki se jih spominjamo v prispevku z naslovom »Središka zemlja je dobra le žgana«.

V knjigi so prikazane tudi demografske, etnične in verske porazdelitve Čikečke vasi, Motvarjevcev, Pordašincev, Prosenjakovcev in Središča, prispevek pa obravnava popise prebivalstva od konca 18. stoletja do leta 2011.

14