Kovács Attila: Földreform és kolonizáció a Lendva-vidéken a két világháború között (Lendva, 2004)
XV. Povzetek
XV. Povzetek Agrarna reforma, izvedena med obema svetovnima vojnama, hkrati z njo pa kolonizacija, ki je potekala na lendavskem območju (območje, ki se razprostira v okolici Dolnje Lendave, danes Lendave), je imela, podobno kot v ostalih delih Jugoslavije, tri temeljne cilje: vzpostavitev družbeno pravičnejše posestne strukture, ki bi zagotavljala tudi večjo produktivnost, uveljavitev nacionalnih pravic nasproti dotlej dominantnim narodom in njihovim veleposestnikom ter kolonizacijo območij, kjer so živele narodne manjšine. Največje spremembe so agrarna reforma in naselitve povzročile v posestni strukturi in nacionalni sestavi prebivalstva. Z ozirom na to smo dali glavni poudarek pri obravnavi agrarne reforme in kolonizacije, izvedene na lendavskem območju, na spremembo posestne strukture in nacionalne sestave prebivalstva ter na oblikovanje madžarsko-slovenske jezikovne meje. Hkrati smo si na temelju arhivskih virov prizadevali čim natančneje predstaviti procese agrarne reforme in kolonizacijo na lendavskem območju, ti se namreč kljub marsikateri podobnosti z nekaterih vidikov razlikujejo od splošne prakse v državi. Če analiziramo najbistvenejše odstopanje, lahko ugotovimo, da je novonastala jugoslovanska država združila štiri različne agrarne cone. K eni teh con, k tako imenovanim severnim pokrajinam, so spadala območja, ki so nekoč bila del Avstro- Ogrske, to so Vojvodina, Hrvaška, Slavonija, Baranja (del županije, ki je bil priključen Jugoslaviji) in Slovenija. K Sloveniji je spadalo Prekmurje, ki je pred tem pripadalo Železni in Žalski županiji, znotraj njega pa tudi lendavsko območje. Za agrarne razmere v severnih pokrajinah je bil značilen večji delež veleposestev, s tem pa seveda tudi večje število najemnih delavcev brez lastnine. Večji del teh veleposestev je bil v lasti madžarskih oziroma nemških zasebnikov, ki so imeli zaradi tega pomembno gospodarsko premoč, in pravnih družb ter političnih občin in naselij. To velja še 379
