Kovács Attila: Földreform és kolonizáció a Lendva-vidéken a két világháború között (Lendva, 2004)
Útravaló
ukrepov države, postopoma slabšal, zlasti na gospodarskem, pa tudi na kulturnem in jezikovnem področju. Poleg diskriminacijskih ukrepov v izobraževanju se je začrtana asimilacijska politika opirala v prvi vrsti na strategijo spreminjanja etnodemografske in jezikovne strukture prebivalstva ter na ekonomske ukrepe, ki so preprečevali gospodarski razvoj pripadnikov manjšinske skupnosti. Kot podlaga za oboje, za etnodemografske spremembe in gospodarski zastoj madžarske skupnosti, je državi služila agrarna reforma. Preseganje fevdalnih in polfevdalnih odnosov z omejevanjem zemljiškega maksimuma, ki ga je nova oblast načrtovala z agrarno reformo, je v Prekmurju vzbujalo upe in pričakovanja vsega prebivalstva, Slovencev in Madžarov. Kmalu pa se je pokazalo, da je delitev veleposesti Slovencem komaj kaj prinesla, Madžari pa so zemljo po večini lahko dobili samo za ceno odrekanja pripadnosti lastni skupnosti. To, četudi marsikdaj samo deklarativno spreminjanje narodnostne identitete je skupaj s pritokom slovenskega prebivalstva, ki ga je država naseljevala v poprej dokaj homogenih predelih narodno mešanega območja zmanjševalo koncentracijo madžarskega prebivalstva in šibilo njegovo etnolingvistično vitalnost. V popisih prebivalstva evidentirana etnodemografska struktura območja pa se je spreminjala tudi zaradi tega, ker so se Slovenci, ki so se za časa Avstro-Ogrske zaradi diskriminacije izrekali za Madžare, ponovno prištevali k slovenski skupnosti. Ta čas in razmere v njem obravnava študija dr. Attile Kovácsa Agrarna reforma in kolonizaciji v okolici Lendave med obema vojnama. S temeljitim pregledom primarnih virov je raziskovalcu uspelo sestaviti podrobno podobo posameznih faz agrarne reforme na primeru veleposestva Esterházy v okolici Lendave. Hkrati s predstavitvjo pravne podlage za delitev agrarnih zemljišč se pred bralcem razgrinjajo usoda različnih skupin potencialnih upravičencev za pridobitev zemlje - posebna pozornost je namenjena zainteresiranim pripadnikom madžarske manjšine - in zakulisne igre ob njenem razdeljevanju. Skozi analizo kategorij o narodnostni pripadnosti in maternem jeziku avtor predstavi učinke kolonizacije na etnodemografsko sestavo območja, hkrati pa ugotovi, da agrarna reforma niti večini kolonistov ni omogočila preživetja brez državne pomoči. Študija, ki prinaša spoznanja o političnem, gospodarskem in demografskem dogajanju na sicer zamejenem geografskem izseku, posredno govori tudi o razmerah na širšem slovenskem območju. Zainteresirani bralec bo zlahka zaznal, da je to obdobje pustilo dolgoročne posledice na razvoju Prekmurja in njegovih ljudi, ne glede na njihovo narodnostno pripadnost. Čas, ki ga živimo, je mogoče razumeti le, če poznamo čas, ki je bil! 10
