Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Benczik Gyula: Hodos, Kapornak és Domafölde története a magyar honfoglalástól a 19. század közepéig
Őrséga. Ljudstvo te „dežele” se je več stoletij borilo za osvoboditev bolj kot kateri koli drugi tlačani na območju države. Na začetku urbarialne pravde leta 1856 je bila utemeljitev odvetnika Hodošanov Ferenca Szijartója enaka zahtevi nekdanje pravde za vrnitev starih pravic. Sklicujoč se na plemiški stan prebivalcev je poskušal doseči razveljavitev pravice do posesti družine Batthyány. Na to se navezuje tudi stoletna argumentacija, v kateri so se sklicevali na nerodovitnost zemlje („celotno okrožje Eörséga...najbolj nerodoviten del domovine Madžarske...”). Ni popolnoma jasno, kako je lahko po vsem tem 30. aprila 1858 sklenjen urbarialni ureditveni sporazum med Zsigmondom Batthyányjem in občino Hodoš. Dejstvo je, da je zemljiški gospod od skupnih 2942 oralov (1 oral je 57,55 arov) v hodoški meji za pašnik oddvojil le 500 oralov na severnem območju vasi. Drugo je postala last nekdanjih podložnikov. Podobno kot so preračunavali v drugih vaseh Őrséga, je tudi tu k enemu gruntu pripadajoča celotna površina zemljišča znašala okroglih 100 oralov. Tak način preračunavanja je za trikrat presegel površino, preračunano v bližnjem Hegyhátu poleg Rabe. Istočasno je zemljiški gospod v Krplivniku od skupaj 979 oralov oddvojil 150 in ta del leži ob meji s Szomorócom in Bükaljem. Domafölde je s sklenitvijo sporazuma malo zamudil, saj je gornjelendavska posest leta 1865 pred zapisniškim popisom prešla v last belgijske banke Andre Langrand Dumancean (?) in le-ta je s tem postala pogodbena stranka. Od skupnih 332,7 oralov površine je bilo za velikopotezno banko oddvojenih le 90 oralov, zato je tu določen podložniški delež presegal celo tistega iz Őrséga: delež je bil 116,8 oralov.87 Če upoštevamo le velikost površine, so posledice tukajšnje osvoboditve od urbarialnih bremen v primerjavi z drugimi območji ugodnejše. Toda kaj je nastalo s temi ugodnostmi pozneje, je že stvar druge zgodbe. Kako so živeli naši predniki? (1538-1848) Tlačanske domačije, število prebivalcev in podoba vasi Hodoš in Krplivnik Zanesljivih virov, iz katerih bi se dalo ugotoviti število prebivalcev, nimamo vse do leta 1785. Na njihovo število lahko sklepamo predvsem iz števila podložniških hiš. Izhodiščno leto je 1550, leto nastanka prvega urbarija. Pred tem obdobjem nimamo niti približnih podatkov. V 16. stoletju je bilo približno število podložniških gospodarstev na Hodošu 27 in tudi v obdobju osvajanj v 17. stoletju se to število ni bistveno spremenilo. Po izgonu Turkov (1600) se je število podložnikov z zemljo zmanjšalo na 20 in le počasi naraslo na prejšnje število. To v večjem delu sovpada z obdobjem uvedbe urbarijev (1767) po naročilu Marije Terezije. Precej večji upad je zaslediti pri številu hiš. Leta 1599 je v 24 hišah živelo 27 tlačanov, kar lahko smatramo celo za povprečje, čeprav je bil rezultat vsakokratnega popisa drugačen. Manj kot 12 87) MOL P 1322. Urbáriumok, Őrség 1550-1690. ;VaML 1720., 1728., 1828. évi országos összeírás. Hodoš, Kapornak.; uo. A Mária Terézia-féle úrbérrendezés tabellái (1767), Csákányi uradalom.;VaML II. József kori iratok. Népességösszeírás, Hodos, Kapornak és Domafölde. (1785. 71
