Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)

Benczik Gyula: Hodos, Kapornak és Domafölde története a magyar honfoglalástól a 19. század közepéig

junaštvo.59 Čez tri leta so med plemiče z eno hubo sprejeli Mártona Forjana in ne Imreta, ki si je pridobil naslov.60 Leta 1671 je Jánosu Forjánu uspelo pridobiti darilno listino, ki je potrdila njegovo hubo v Hodošu, ki jo je dobil od Ferenca Batthyányja starega očeta Pála Batthyányja.61 Čez čas so Forjánovi postali pristna hodoška družina. Za razliko od družine Forjan pa so se druge plemiške družine v 18. stoletju priselile s slovenskega območja. V letih med 1717 in 1726 štejejo na Hodošu med t i. armaliste, plemiče s prejetim nazivom, a brez premoženja, družino Farkas62, leta 1754 pa družini Farkas in Kercsmár. Od tega časa naprej se za plemiče na Hodošu štejejo tri družine: Fórján, Kercsmár in Farkas.63 64 Kercsmárji in Farkaši so živeli tudi na območjih s slovenskim prebivalstvom, svojo plemiško listino so dobili v letu osvoboditve Kanizse 1690.64 Pozneje sta družini svojemu rojstnemu kraju dali evangeličanske duhovnike in intelektualce.

V začetku 19. stoletja so se tudi v Domaföld naselili Slovenci, plemeniti Guitmani, ki so prišli iz kraja Korošec.65

V primerjavi s številnim slovenskim nižjim plemstvom, ki si je naziv pridobilo z listino, pa o podložnikih v pokrajini Őrség, ki bi si na ta način pridobili plemiški naslov, v 17. stoletju skorajda ne moremo govoriti (družina Babos iz Szentpétera je bila edina izjema).66 Po veliki vstaji leta 1678 je upanje na pridobitev plemiškega stanu na tem ozemlju stražarjev splahnelo.67 Vse pobude in poskusi so bili obsojeni na neuspeh. Na Hodošu so oprostitev plačila davka od svoje grunta (inscriptio) za čas denarnega posojila dobili samo Ábrahámovi. Leta 1698 je Péter Ábrahám svojemu zemljiškemu gospodu grofu Zsigmondu Batthyányju posodil 300 forintov, istemu grofu je leta 1713 Ferenc Ábrahám posodil 500 forintov. To je bil običajno prvi korak na poti k pridobitvi plemiškega naziva, vendar v tem primeru ni bilo tako, saj so Ábrahámovi ostali podložniki.68 Ferenc, eden od članov številne družine Könye, je v času vojne zoper Turke dosegel kapitanski čin. Zaradi njegovega, z mečem pridobljenega ugleda (imenovali so ga „milostljiv in viteški”), in porekla njegove žene (njena mati je izvirala iz ugledne plemiške družine Akacs iz Nagyunyoma), so se tudi njuni potomci šteli za plemiče. Toda po zakonu to niso bili, saj vnuki niso mogli postati plemiči samo zato, ker je bila ena od babic plemiškega rodu. Leta 1780 je eden od vnukov Pál Könye, ki je živel v Nagyunyomu, postal notar mesta in je posedoval vsa pomembnejša znanja plemiškega statusa, premoženje, omikanost in način življenja. Videti je, da ga je kljub vsemu spremljalo njegovo poreklo: kot trmasti protestant se je sporekel z župnikom v Kisunyomu Ferencem Tapolczayjem, ki je izkoristil Könyejev majavi plemiški pravni status in ga z lažnimi obtožbami spravil v ječo. Končno so priznali resnico o človeku, ki so ga v ječi večkrat mučili, vendar je njegova nadaljnja usoda neznana. Priimek Könye

59) VaML Razni plemiški dokumenti, družina Forjan.

60) VaML Taxatio Nobilium 1658. Hodoš.

61) VaML Mikrofilmtár. Repertorij arhiva grofa Batthyányja iz Giissinga.

62) Med pristno podložniško družino Farkaš iz Krplivnika je leta 1690 pridobila plemiški naziv (armalist) in med družino Farkaš, ki je živela tudi na Hodošu, nisem našel povezave.

63) SCHNEIDER 1939. (1717), 1940. (1726/1727) 60. p., 1939 (1754) 72. p., 1937. (1835) 48. p.

64) BALOGH 188., 210-211. p.

65) BALOGH 196. p., SCHNEIDER 1937. (1835) 54. p.

66) BALOGH 168. p.

67) gl. SCHNEIDER.)EVE zbirke.

68) VaML Civilne pravde, Fasc. 48. N. 24. (1732), VaML Mikrofilmtár Repertorij arhiva grof Batthyányja iz Giissinga, v nadaljevanju i.t.

65