Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Benczik Gyula: Hodos, Kapornak és Domafölde története a magyar honfoglalástól a 19. század közepéig
Gyula Benczik Zgodovina naselij Hodoš, Krplivnik in Domafölde Okvirna zgodovina pokrajine Őrség OD NASTANKA DRŽAVE DO REVOLUCIJE LETA 18481 Zgodovine treh sosednjih vasi ob Krki: Hodoša, Krplivnika in Domafölde si pred letom 1848 ni mogoče predstavljati brez zgodovine pokrajine Őrség, ki je zajemala 18 vasi. Vasice tega majhnega območja, „pokrajine Őrség”, je med seboj povezovalo mnogo stvari. Njihovo usodo so združevali skupni spomini na odločne boje za svobodo in na maščevanje, ki so ga utrpeli zaradi tega. Vse to se odraža v načinu razmišljanja in samozavesti tukajšnjih ljudi. Preteklost kraja lahko spoznamo samo iz pestre zgodovine pokrajine Őrség in da bi le-to razumeli, se moramo vrniti na začetek. Po naselitvi v Karpatski bazen in v zgodnjem obdobju Árpádov (10-11. st.) je bilo varovanje meje za Madžare življenjskega pomena. To nalogo so zaupali t.i. pristopnim narodom. To so bila predvsem ljudstva, ki so govorila turški jezik. Ko je sv. Štefan ustanovil svojo državo, so to pomembno nalogo poverili stražarjem in strelcem, ki so ne glede na etnično pripadnost imeli posebni pravni status, in sicer so bili lahko Madžari ali ljudstvo, ki so poštah Madžari, pod vodstvom grajskih in obmejnih županij. Poleg obrambne funkcije so za nalogo dobili tudi nadzor nad trgovino, ki je bila usmerjena v tujino. Prve zapise o stražarjih obmejnih dežel lahko najdemo v II. zakoniku kralja Ladislava svetega (custodes confinii qui vulgo ewrii vocantur). Njihov predstojnik major (maior speculatorum) je bil v začetku častnik2, ki je spadal v zgornji sloj podložnikov gradu (iobagiones castri)2. Notranja naseljena območja države je obdajal širok zunanji, neobljudeni varnostni pas, tako imenovana divjina, obrasla z grmičevjem. Ta porasel pas je bilo obmejno zaščitno območje iz umetnih in naravnih pregrad (nasipi, jarki, nasutja), ki je imela nadzorovano točko „vrata”, ki so peljala v smer 1) V primerih ko sem material o Orségu črpal iz dveh zanesljivih virov, sem navedel le enega izmed njih.(STAHL 1974, PATAKI 1992). V vseh drugih primerih sem vir navedel. 2) KRISTO 1994. 519-520. p., 53
