Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)

Tűzvédelem

Gasilsko društvo Krplivnik

Gasilsko društvo Krplivnik se je ustanovilo v tem predelu Goričkega zelo zgodaj. V okolici zasledimo le nekaj društev, ki so takrat že delovala. Potrebno je omeniti Istvana Luthara, lastnika parnega mlina, ki je bil pobudnik za ustanovitev društva.

Ustanovitveni zbor je bil sklican za 29. november leta 1925 v vaški gostilni.

Na zboru so bili prisotni:

István Luthar, Ferenc Varga, Jenő Gál, Kálmán Balaic, Ferenc Skerlak, Dezső Könye, Géza Könye, Jenő David, Zsiga Kercsmár, Ignac Šeruga, József Kovács, József Orbán, Sándor Varga, Gyula Kercsmar in Géza Könye.

Zbor je vodil István Luthar, ki je navzočim obrazložil pomen ustanovitve gasilskega društva za kraj Krplivnik in okolico. Zbor je med drugim obravnaval in sprejel tudi Pravila gasilskega društva Jugoslovanske gasilske zajednice v Ljubljani.

Zbor je nato izmed navzočih izbral naslednje vodstvo:

Načelnik:

Poveljnik:

Podpoveljnik:

Odborniki:

Namestnika:

István Luthar

Ferenc Varga %

Jenő Gál

Kálmán Balaic, Dezső Könye, Géza Könye, Jenő Dávid Zsiga Kercsmár in Sándor Varga.

Na začetku društvo ni imelo nobene opreme niti sredstev, da bi si jo nabavilo in zato je od takratnega župana prevzelo enoosno ročno brizgalno tipa Walser in 45 m tlačnih konopnenih cevi. Prav tako je društvo prevzelo v svoje upravljanje orodjarno, kjer je imelo prostor za orodje, in manjšo sejno sobo. Ročno brizgalno, ki izvira iz leta 1912, so v poznejših letih predelali na štiri kolesa. Uporabljali so jo vse do leta 1958, ko so nabavili prvo motorno brizgalno tipa Savica (kapacitete 300 lit/min).

Po ustanovitvi križevske župe, katere starešina je bil Josip Džuban, šolski upravitelj v Križevcih, se je društvo vključilo v omenjeno župo. Po ustanovitvi murskosoboške župe in ukinitvi križevske je postalo član te župe društvo iz Krplivnika.

Do leta 1941 je društvo dobro delovalo tako, da je vedno izpolnjevalo potrebni minimum uspešnosti. V tem času mu je predsedoval Ferenc Hári, Dezső Könye pa je v Mariboru opravil poveljniški tečaj.

Med II. svetovno vojno je delovanje društva zastalo, opravljale so se le obvezne naloge in to predvsem s starejšimi gasilci.

Po vojni je društvo z delom nadaljevalo. Prvi poveljnik je na predlog Krajevnega narodnega odbora postal Dezső Könye. V tistem času je društvo imelo 26 članov, kar je za ta kraj bilo izredno veliko. V procesu združevanja gasilskih društev v letu 1950 je prišlo do nesoglasij med GD Hodoš in Krplivnik. Del vasi Domaföld se je pridružil GD Hodoš, medtem ko je GD Krplivnik ostalo samostojno.

330