Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Tűzvédelem
Vaški odbor je novoustanovljenemu gasilskemu društvu odstopil štirikolesno ročno brizgalno z nekaj metri cevi. Na ustanovnem občnem zboru so člani sprejeli sklep, da kdor ne more aktivno sodelovati v društvu, mora letno prispevati za opremo 1 forint. Na začetku delovanja društva so se srečevali z velikimi finančnimi težavami. Občina ni prispevala ničesar za nabavo nove prepotrebne opreme, zato so bili prisiljeni iskati druge finančne vire. To so bile zbiralne akcije, priprava dramskih iger in druge aktivnosti. Tako so leta 1896 za vse člane nabavili svečane gasilske uniforme. Leta 1910 je društvo nabavilo večjo ročno brizgalno na štiri kolesa. Med I. svetovno vojno je društvo mirovalo. Pretežni del članstva je bil vpoklican v vojsko in odhajali so na razna bojišča. Društvo je delovalo samo v tolikšni meri, da so skrbeli za opremo in po potrebi šli na intervencije. Po končani I. svetovni vojni je minilo kar nekaj let, da so se vrste gasilcev na Hodošu spet uredile. Leta 1925 je gasilsko društvo sprejelo Pravila gasilske organizacije, ki jih je izdala Jugoslovanska gasilska zveza. Leta 1934 je bil izvoljen za predsednika društva evangeličanski župnik Géza Heiner, za poveljnika Lajos Danes, za tajnika pa Dezső Eöry. Med II. svetovno vojno je bilo veliko članov mobiliziranih in gasilska opravila so morali prevzeti obvezni gasilci. Društvo ni mirovalo. Pristopili so k zbiranju sredstev za nabavo motorne brizgalne in tako so 11. junija 1944 prevzeli novo motorno brizgalno (400 lit/min). Prvi povojni poveljnik je bil Vilko Frahm, upravitelj šole na Hodošu, imenovan s strani Krajevnega ljudskega odbora. Društvo je dobilo novi zagon. 1948/49 se je začela gradnja novega vaškogasilskega doma. V takratnem obdobju je močno naraslo število članov društva. Pristopilo je veliko mladih deklet in fantov. Delovale so mladinska, ženska in fantovska tekmovalna desetina. Ob kulturno umetniškem društvu je tudi v okviru gasilskega društva delovala dramska skupina, ki je vsako leto uprizarjala več dramskih iger, predvsem v madžarskem jeziku. V petdesetih letih postane najprej poveljnik, potem pa tudi predsednik gasilskega društva Ferenc Kercsmar, ki ima velike zasluge za povojni razvoj gasilstva na Hodošu. Prvo gasilsko vozilo so nabavili leta 1982, pozneje pa še dve vozili. Po letu 1991 se je naglo razvijalo tudi gasilsko društvo. Za delovanje društva po letu 1990 sta najbolj zaslužna Lajos Jónás in Lajos Orbán. 329
