Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Nagy Zoltán: Állandó néprajzi kiállítás Kapornakon
Med vasmi Orsega, katerih prebivalci so od 16. stoletja dalje kalvinci, v manjšem delu evangeličani, smo obiskali tri, ki so po trianonskem mirovnem diktatu ostale izven meja, da bi na pobudo predstavnikov občine Hodoš pripravili etnografsko razstavo na Krplivniku. „V tej čudoviti pokrajini smo hodili po majavih podstrešjih hiš, da bi odkrili spomine na preteklost tukajšnjih Madžarov. Žalostno smo ugotavljali, da je razen narodne zavesti in jezika v teh treh siromašnih, gospodarsko zaostalih in redko naseljenih občinah le malo ohranjenega iz tiste bogate kulture, ki jo poznamo kot madžarsko. Z vztrajnim raziskovanjem smo le uspeli pokukati v preteklost. V nejasnih obrisih podstrešij, odmaknjenih kotih skednjev smo zasledili nevestine skrinje. na katerih je bil odložen kak drobilec. Nekatere so krasile letnice 1848, 1863 ali 1880. Iz zapuščine družine Könye s Hodoša je med našimi zakladi pristalo več predmetov, med njimi več sto negativov na steklu, družinskih dokumentov, učbenikov v madžarskem jeziku in leposlovnih knjig.”3 Z namenom, da bi se iz njih učile prihodnje generacije, so nam več kot petsto predmetov in dokumentov, ki dokazujejo nekdanjo pripadnost madžarski državi, podarile družine Laczó, Könye, Gál, Ficzkó, Dávid, Makovecz, Závec, Nemec, Kercsmár, Lukács, Breszkocs, Gutmán, Novák, Jenese, Korcsmár in druge. Na veliki parceli se vrstijo objekti, ki služijo različnim namenom. Pri vhodu v stavbo je poleg znamenitega drevesa z lonci opremljena lončarska delavnica, prek nje na drugi strani je na ogled čebelnjak, sestavljen iz brun. V ogromnem skednju za mlatitev pa so primeren prostor našli predmeti, vezani na kmetijstvo.4 Obnovili smo tudi žganjekuho, ki je pred časom delovala v prostoru pod hišo. Poleg za to majhno območje značilnih vinarsko-vinogradniških predmetov so na ogled tudi škropilne opreme, v sosednji sobi pivnici pa lahko poskusite domača žganja.5 Klopi v senci pod brajdami vabijo počitka željne, nedaleč stran pa je postavljen manjši oder, ki omogoča nastop gostujočim skupinam. V teh treh vaseh so odkrite starine obenem preostali predmeti iz univerzalne kulture srednjega veka. Ta v predmetih ovekovečena kultura dobro odraža tako arhaizem tega okolja kot soodvisnost tukajšnjih narodov. Kamni za mletje žita, ročni mlini za ajdo in proso, možnar, glineni vrči, trlice in drugi pripomočki za obdelavo lanu, lesene skrinje, kamor se je odlagala dota, kmetijska orodja, tesarica čuvajo vsakdan nekega minulega obdobja. Zemljevidi in osnutki zemljevidov zgodovinskega Őrséga prikazujejo umestitve teh treh vasi v širše okolje v različnih obdobjih, razen tega pa nudijo podatke tudi o izvirni strukturi naselij. S predstavljenimi dokumenti, v arhivu zapuščine najdenimi listinami, smo poskušali predstaviti posamezne trenutke minulega obdobja. Vzdušje nekdanjih slavljenj pa se zrcali v prazničnem besedilu zapisnika, ki je okvirjen v narodne barve zapisan na Hodošu. „V zapisnik vzeto po predstavniškem svetu občine na dan 10. maja 1896. Zadeva: Proslava ob tisočletnici obstoja Madžarske. 3) Dr. Nagy Zoltán: Bolyongunk az Őrség peremén. Körmendi Figyelő 1997. május 30. 1, 3-4. p. 4) Stalno razstavo kmetijske opreme so odprli 30. junija 2004 v okviru prireditve Dnevi Őrséga. Razstavo so pripravili Jakab Ferkov, László Mód in András Simon. 5) Stalna razstava vinarstva in zgodovine žganjekuhe se je odprla 30. junija 2003. Razstavo so pripravili Jakab Ferkov, László Mód in András Simon. 312
