Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Pivar Tomšič Ella: A hodosi vasút egy évszázada
potrebno eno tretjino zagotoviti z izdajo osnovnih delnic. Županija je izglasovala prispevek v višini 210.000 Ft, prispevek države bi znašal 280.000 - 300.000 Ft, toda popolnega kritja tudi tako ni bilo.3b Začelo se je evidentiranje osnovnih delnic, ki jih niso kupovali le prebivalci naselij ob predvideni trasi, temveč prebivalci celotnega Goričkega. Tednik Muraszombat és Vidéke z dne 31. avgusta 1902 v osrednjem prispevku z naslovom „Predolgi porodni krči naše železnice” (Vasutunk ügye régen vajúdik) opozori, da lokalni zagovorniki napredka že leta zaman obiskujejo pisarne zdaj enega zdaj drugega ministrstva. Avtor prispevka v imenu ljudstva pozove pristojne, da obiščejo ministrskega predsednika in „naj v ministrstvu dosežejo prednostno ureditev železnice z možnostjo izgradnje do naslednje pomladi in s tem zagotovijo našim delavcem možnost zaslužka da s tem omilijo svojo izjemno revščino,4 Na začetku stoletja je bilo storjenih več korakov in poleg ostalih prizadetih občin je tudi predstavniški svet Hodoša prejel poziv zgodovinske županije, da do zasedanja zakonodajnega zbora 5. maja poda soglasje. Županijska komisija je junija izdala dokončni sklep št. 13.092/092 o gradnji železnice in s tem je tudi uradno odločeno o usodi proge, toda ostalo je vprašanje, kdaj bodo začeli z deli. Leto 1903 je prineslo novo upanje, načrtovana trasa v smeri Körmend-Murska Sobota je bila deležna izjemne pomoči s strani županije; namesto prvotno načrtovanih 100 000 kron je županijski zbor izglasoval 360.000 kron, kar je realna osnova za realizacijo. Podžupan je najavil, da je postopek za odobritev pri madžarskem gospodarskem ministrstvu že v teku, potrebo za dodelitev sredstev pa je podkrepil s tem, da poteka trasa prek Őrséga, kjer je teren nerodoviten, toda ljudstvo domoljubno, zato se mora županija žrtvovati preko svojih možnosti. Na temelju sklepa št. 44346/93 je bilo odobrenih 360 000 kron, torej 6000 kron po kilometru, toda glede na dolžino trase in terenske razmere ne bi zadostovala niti podpora občanov, zato je nujno potrebna pomoč iz državnega proračuna in ugodnosti tudi s strani ministrstva za trgovino.5 Za pridobitev soglasja so imenovali komisijo, katere člani so bili: grof Tivadar Szécsenyi, Kelemen Ernuszt, György Chernél, Antal Chernél, dr. Antal Károly, Gyula Elek, Pongrácz Pósfay, Vendel Ratkovicz in Károly Yj. Leta 1904, ko je od potrebnih sredstev manjkalo še 240 000 kron, so pomoč v višini dvajsetih odstotkov želeli pridobiti od ministrstva za trgovino. Pri tem so se sklicevali na politične razloge za izgradnjo proge, češ da bo tako mogoče tu živečih 60.000 Slovencev tesneje povezati z Madžari, saj je zadnje čase vse večje odtujevanje - poroča lokalni tednik. Gradbeni načrti so bili v tem letu že na tako daleč, da so v prizadetih vaseh že odločali o postajah: predstavniški svet občine Hodoš je meseca marca odločal o načrtu proge in postaje. Pomembni preobrat je prineslo leto 1905, ko se je István Barthalos meseca junija v Murski Soboti pogajal z okrožnim državnim poslancem grofom Zsigmondom Batthyányjem in izjavil, 3.b) MésV, 1900/XVI-17, 28.IV. 4) Leta 1902 in v predhodnih letih je območje prizadela velika naravna katastrofa in temu posledično so nastale velike škode na posevkih, vinogradih, sadovnjakih in objektih, prebivalstvo je bilo obubožano. 5) MésV 1903, XIX/7, 256
