Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Pivar Tomšič Ella: A hodosi vasút egy évszázada
Izgradnja proge Murska Sobota -Körmend I.a. Načrt trase Murska Sobota-Radkersburg Vse do konca 19. stoletja je bila železniška povezava Murske Sobote in okolice s svetom možna le prek težko dosegljive avstrijske Radgone oziroma Monoštra in Körmenda na Madžarskem. Prva prizadevanja za izgradnjo železnice segajo v leto 1882, ko je bil v Budimpešti v madžarskem in nemškem jeziku objavljen „pričakovan izkaz prihodkov”, v katerem so opisane možnosti železniške povezave te pokrajine v okviru že devet let obstoječe trase madžarske zahodne železnice. Navedeni nepodpisan in neoznačen dokument je domnevno nastal s pomočjo oziroma na pobudo madžarske zahodne železnice in predvideva povezavo Murske Sobote z zahodno železnico prek postaje Jennersdorf. Lega nikoli uresničene, 42 km dolge trase je prav tako severna, kakor trasa lokalne železnice Körmend - Zalalövő - Murska Sobota,1 odsek Hodoš- Murska Sobota, ki so ga za promet usposobili 26. junija 1907, torej točno četrt stoletja pozneje. Gróf Tivadar Széchenyi iz Gornje Lendave, ki je do konca podpiral izgradnjo „avstrijske trase”, je 21. 12. 1882 sklical predstavnike zainteresiranih prebivalcev soboškega okrožja z namenom, da obravnavajo usodo načrtovane trase železnice, kar je imelo velik odmev ne le med tamkajšnjimi prebivalci, temveč tudi v medijih in zahvaljujoč temu lahko dokumentirano spremljamo prizadevanja za izgradnjo železnice. Na prvem širšem srečanju so prisotne seznanili z vrednostjo pričakovanega „donosa” 51.140 kron, ki ustreza 809 tisočem osnovnega kapitala s 6,3 % letno obrestno mero.2 Gledano z današnjimi očmi se seveda postavlja vprašanje, ali so bila realna pričakovanja, da bo Murska Sobota in njena nerazvita okolica na prelomu stoletja sposobna realizirati pričakovanih osemsto tisoč kilometrskih ton blaga in ali bo dvainštirideset kilometrov dolga lokalna proga uspela doseči 780 tisoč potniških kilometrov. Decembra 1882 je soboška skupščina županu zgodovinske županije Vas posredovala zapisnik o soglasni potrditvi potrebe po izgradnji železniške proge.3 Po številnih zapletih, ob nenehnem poudarjanju lokalnega interesa, je Madžarsko prometno ministrstvo jeseni leta 1896 državnemu poslancu grofu Széchenyi Tivadarju za obdobje enega leta dovolilo začeti pripravljalna dela za izgradnjo trase Murska Sobota-Radgona, vendar pozneje kljub podpori pokrajine in prodaji delnic ni bilo mogoče zagotoviti potrebnega kapitala, ne le za omenjeno traso, temveč tudi za načrt lokalne trase Lendava-Beltinci-Murska Sobota, kakor tudi ne za načrt trase Lendava-Zalalövő-Körmend. 120 let pozneje ugotavljamo, da dogodki v začetku 80 let ne le da niso privedli do napredka, temveč so z vidika realizacije speljali na stranski tir tudi prvotno predvideno traso Murska Sobota- Körmend in lahko bi se zgodilo, da proga med Mursko Soboto in Hodošem nikoli ne bi bila vzpostavljena. 1) Pammer László: Körmend-Zalalövő-Muraszombat HÉV, A Magyar Délnyugati HÉV, Rokopis avtorja v Pokrajinski študijski knjižnici Murska Sobota (v nadaljevanju: Pammer) 2) Pammer 3) Muraszombat és Vidéke,, Magyar és vend nyelvű vegyes tartalmú hetilap (A „Murska Sobotai gazdasági fiókegylet" és a Murska Sobotai „Dal-és zeneegylet" hivatalos közlönye) 1885, Murska Sobota, Zbirka mikrofilmov Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota (v nadaljevanju: MésV) 254