Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Papp József: A hodosi iskola története - a kezdetektől 1949-ig
József Papp Zgodovina hodoške šole od začetkov do leta 1949 „Na daleč je bila znana hodoška šola, kjer so priznani učitelji več desetletij opismenjevali dijake” - je zapisano v eni izmed starih šolskih kronik. Iz ohranjenih dokumentov lahko ugotovimo, da je na tem območju že v 15. stoletju služboval kalvinski župnik. Po nekem drugem zapisu je na Hodošu leta 1725 delovala evangeličanska verska skupnost in v okviru le-te je potekalo občasno izobraževanje. Sledilo je daljše prehodno obdobje, minilo je skoraj 50 let, ko so na Hodošu ponovno začeli s poukom. Ko so se leta 1783 polegla verska nesoglasja, je ponovno ustanovljena evangeličanska šola, ki je svoje delovanje začela v starem lesenem, s slamo kritem objektu. Leta 1845 se je šola z eno učilnico preselila v grajen objekt, ki je za tedanje razmere predstavljal sodobno šolsko ustanovo. UČITELJI NA HODOŠU Med hodoškimi učitelji srečamo številna znana imena. Do 1815 je tu delal N(dndor) Bejek, med leti 1815 in 1836 pa Gyűri (oz. Jurij) Csaplovics. Od leta 1836 do 1886, torej pet desetletij, je otroke poučeval Sándor Dénes, med leti 1886 in 1925 pa je bil najpomembnejši učitelj Károly Fenyves. Velja omeniti, da je od leta 1835 pa vse do svoje smrti tu opravljal bogoslužje János Kardos (1801- 1875), znani pomurski protestantski pisatelj in prevajalec. Po prvi svetovni vojni je od 1925 do 1928 funkcijo ravnatelja opravljal Sándor Himo, od leta 1928 do 1934 Aladár Vértes, med leti 1934- 1945 pa je ravnatelj učitelj Gyula Torkos. V letih po drugi svetovni vojni je hodoško šolo upravljal Vilko Frahm. Od začetkov pa vse do leta 1925 je bil učni jezik na šoli madžarščina, vendar so si šolske oblasti v takratni Kraljevini Jugoslaviji za vsako ceno prizadevale, da bi delno ali v celoti ukinili narodnostno poučevanje. 5. januarja 1925 so Sándora Hima, ki je obvladal tudi slovenski jezik, z ministrsko uredbo premestili iz Dobrovnika na Hodoš. Poleg madžarskega oddelka so oblikovali tudi slovenskega. Spomladi je prišlo do zamenjave ravnatelja: 10. aprila 1928 je mariborski okrajni 228
