Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Pivar Tomšič Ella: Erős vár a mi Istenünk
Nádasdy je na svoje posestvo, ki je bilo na slovenskem območju, sprejel devetnajst evangeličanskih duhovnikov in učiteljev, ki so jih izgnali iz Štajerske, med njimi tudi svetovno znanega matematika in astronoma Johannesa Keplerja. Velikaši na tem območju so brez izjeme sledili reformaciji. Reformacijo je pod svojo zaščito vzela tudi družina Nádasdy, ki je v županiji Zala in Vas razpolagala z velikimi posestvi. Protestantsko gibanje je vzpodbudil vojskovodja, hrvaški ban in državni sodnik Tamás Nádasdy (1498- 1562), ki je s poroko z Orsolyo Kanizsay pridobil velika posestva. Po verskem sporu v Csepregu je imel njegov sin Ferenc Nádasdy (1555-1604) odklonilni odnos do reformacije, podpiral je le evangeličane. Tako vnuk Pal Nádasdy (1598-1633) kot pravnuk Ferenc Nádasdy (1621-1671), ki je leta 1643 prevzel katoliško vero, sta protestantsko skupnost preganjala, delno tudi uničila. Podpornik že utrjene protestantske verske gmajne je bila družina Batthyány iz Güssinga. Predniki, ki so ime dobili po posestvu Battyán, ki jim ga je podaril kralj Zsigmond, so na območje županije Vas prišli za časa kralja Matjaža. Družina, ki je leta 1524 pridobila Güssing, je od tod 400 let vplivala na življenje ljudi v zgornjem delu Prekmurja. Po letu 1566 se je po poroki z Dorico Zrinski, hčer protestantskega heroja pri Szigetváru, reformaciji pridružil tudi znanstvenik, sin Krištofa Batthyány in Erzsébet Svetkovics Boldizsár Batthyány, rojen leta 1543. K protestantizmu sta ga usmerjali tako žena kot mati in tudi dunajska zdravnika madžarskega rodu Pistalotius in Corvin Illés. Postal je privrženec reformacije. Z njegovo prvo hčerjo Dorico se je poročil István Török, z drugo pa Tamás Széchy iz Gornje Lendave, prav tako velik zagovornik helvetske reformacije. Sin Ferenc Batthyány (1573-1625), ki je deloval na znanstvenih področjih in govoril več jezikov, je kot močna verska osebnost letno omogočil dvema dijakoma študij na univerzi v tujini. Čeprav je bil zaprisežen kalvinec, je za časa t.i. Bocskayevega boja za svobodo ostal na strani cesarja, za kar je od kralja prejel körmendsko posest. Njegova helvetska veroizpoved ga ni ovirala pri tem, da bi na svojem posestvu dal zatočišče avguštinskim vernikom, duhovnikom in tiskarjem, ki jih je Ferdinand II. izgnal s Štajerske in iz Avstrije. Poročil se je s hčerjo nemško-češkega velikaša, z evangeličanko, madžarsko govorečo Évo Lobkovitz Poppel, ki je prevzela patronat nad evangeličansko in kalvinsko skupnostjo na svojem posestvu in na posestvu Batthyány v Prekmurju in Őrségu. Po njeni smrti leta 1625 je sin Ádám Batthyány (1609-1654), da bi na Dunaju pridobil grofovski naslov, na nagovarjanje Pétra Pázmányja leta 1629, prestopil v katoliško vero. Na območju Prekmurja je reformacijo podpirala družina Széchy iz Gornje Lendave. Njihov zadnji moški potomec István je umrl leta 1535, nakar je posest prešla na žensko potomstvo na Margit Széchy, ki je bila prvo žena avstrijskega protestanta Miklósa Salma, pozneje pa na Archa Pyrrhuja. Z izumrtjem gornjelendavske veje Szechyjev je posestvo leta 1570 prešlo na Tamása Széchyja iz Rimavskega Seča, ki je drugi zakon sklenil s Kato Batthyány, njuna hči pa se je poročila z Jurijem Zrinskim. Družina Széchy je bila vse do katolizacije leta 1637 podpornik kalvinistične gmajne.8 Po mnenju številnih raziskovalcev tega obdobja se je tako v Őrségu kot na Hodošu prvotno zasejalo seme luteranske, helvetske usmeritve, ki je od srede stoletja že tlelo toda docela se je razširilo šele konec 16. stoletja. Celo to je mogoče, da verniki zaradi začetnih malenkostnih razlik 8) Predstavljamo člane plemiških družin ki so imeli odločujoč vpliv na verska razmerja območja 196
