Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Göncz László: A dualizmus korától a 20. század végéig
„zasledili” tri do štiri polne vagone žita, katerih vsebino so marca razdelili med najbolj potrebnimi v okraju.77 Po političnem preobratu 21. marca 1919, ko je oblast prevzela diktatura proletariata in so se tudi na krajevnih ravneh ustanovile diktature, o dogajanjih na Hodošu nimamo veliko podatkov. Po padcu sistema, 10 avgusta 1919, so sodniki naselij, spadajočih k okrožnemu notariatu sprejeli odločitev, da se - „zaradi preobremenjenosti” - odpovejo svoji funkciji.78 79 Na njihovo odločitev je seveda vplivala bližajoča se odcepitev območja. Glede velikih političnih sprememb po koncu I. svetovne vojne je pomembno poudariti, da v vaseh Őrséga konec leta 1918 nihče ni računal s tem, da bodo nekaj mesecev pozneje vasi Hodoš in Krplivnik ločene od Madžarske. K resnici spada tudi dejstvo, da jugoslovanske politične strukture pri začetnih pogajanjih po vojni niso kazale posebnega zanimanja za naselja ob Muri, tako seveda tudi ne za vasi Őrséga. Na račun posebnih okoliščin - o katerih v tem prispevku ne želim podrobneje govoriti - so se razmere spremenile v začetku leta 1919, ko so tekom različnih pogajanj ter zahtevkov v ospredje čedalje bolj prihajali jugoslovanski interesi glede območja današnjega Pomurja. Toda o intenzivnejših prizadevanjih jugoslovanskih politikov lahko govorimo šele od aprila-maja omenjenega leta, ko so že javno zahtevali priključitev določenih območij zgodovinskih županij Vas in Zala (znotraj tega tudi naselja Hodoš) k novonastali jugoslovanski državi. Pariška mirovna konferenca je dokončno odločitev o usodi, od Madžarske ločenega, k slovenski regiji jugoslovanskega območja priključenega območja sprejela 9. julija 1919, nakar je glavni odbor mirovne konference dovolil zasedbo območja s strani vojske Kraljevine SHS, kar se je tudi zgodilo 12. in 13. avgusta .7B Po nekaterih mnenjih so jugoslovanski vojaki ob zasedbi Hodoša zasedli le polovico območja, saj je bilo tedaj še vprašljivo, kje bo potekala na novo določena meja.80 Po jugoslovanski zasedbi so prebivalci okoliških naselij masovno protestirali zoper odcepitev od Madžarske (tudi slovenska naselja). Prebivalci Hodoša in Krplivnika so 20. septembra 1919 naslovili na vladnega poverjenika zahodne Madžarske dopis, v katerem izražajo svoj odločen protest proti odcepitvi in visokega uradnika prosijo, da njihov dopis posreduje madžarskemu ministru za zunanje zadeve. Vladni poverjenik je vlogi Hodošanov in Krplivničanov ustregel,81 toda brez uspeha. V dopisu hodoškega okrožnega notarja Jánosa Rigója, naslovljenem dne 16. avgusta 1919 uradu monoštrskega glavarja v zvezi z zasedba jugoslovanskih sil lahko preberemo: „16. tega meseca sem ustno sporočil, da so občine Hodoš in Šalovci zasedle jugoslovanske čete, na današnji dan pa tudi naselji Velki in Mali Dolenci. Razlog, da poročila nisem posredoval pisno, je v omejenem pretoku pošte. Navedene občine so pod zaporo. Prosim navodilo za moje ravnanje in ravnanje urada.”82 77) VaML - Szentgotthárdi Járás Főszolgabírói iratai 2074/1919 78) VaML - Szentgotthárdi Járás Főszolgabírói iratai 4961/1919 79) Göncz László: A muravidéki magyarság 1918 - 1941. ZKMN Lendava 2001 (stran 70-75.) 80) Intervju avtorja z Ernőjem Eöry (tonski posnetek hrani ZKMN) 81) VaML - IV.402/b/l, 311, 312, 313, 314 82) VaML - Szentgotthárdi Járás Főszolgabírói iratai 5049/1919 153
