Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Göncz László: A dualizmus korától a 20. század végéig
Stoletnico rojstva Lajosa Kossutha so proslavili tudi na Hodošu. Prireditev je bila 21. septembra 1902. Program se je začel z mašo, na kateri je imel domoljubni govor duhovnik József Magyar. Za tem je na cerkvenem trgu o „velikanu domovine” govoril učitelj Károly Fenyves. V čast obletnice so na ta dan zjutraj na Hodošu streljali iz možnarja.62 V naselju so vsako leto obeležili 15. marec. Prvo proslavo v čast revoluciji 1848 oziroma pomladi narodov so priredili 14. marca 1898. Kot zanimivost naj omenimo, da je 3. marca 1912 svet sprejel odločitev, da bodo za praznik nabavili smodnik iz občinskih sredstev in da bodo za slavnostni govor zaprosili evangeličanskega duhovnika Gézo Heinerja.63 Kot izhaja iz obračunov občinskega sodnika, je na Hodošu že konec 19. stoletja delovala knjižnica izposojevalnica, knjige zanjo pa je zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo. Poskus izgradnje šole na Hodošu Končna odločitev odbora za javno upravo zgodovinske županije Vas, da bodo poleg avguštinske evangeličanske šole postavili občinsko osnovno šolo, je v širšem družbenem okolju poleg strokovnega imela tudi politično ozadje. Odločitev je izzvala odločen protest pri krajevnem prebivalstvu ter pri krajevnih in okrožnih cerkvenih skupnostih (v znak neodobravanja so organizirali številne občne zbore in seje), v zadevi so nekaj dopisov naslovili tudi ministru za vero in izobraževanje. Iz dopisa zakonodajnega odbora je mogoče ugotoviti, da so pred sprejemom končne odločitve pristojni županijski organi pozvali versko skupnost, zadolženo za delovanje šole na Hodošu, da v izobraževalni ustanovi na lastne stroške poskrbi za zaposlitev še enega učitelja. Verska skupnost je to zavrnila z obrazložitvijo, da obstoječa šola zagotavlja potrebe šoloobveznih otrok na Hodošu. Temu posledično je zakonodajni odbor zgodovinske županije Vas, sklicujoč se na zakon št. XXXVIII iz leta 1868 in na druge ministrske uredbe sklenil, da je potrebno zagotoviti občinsko osnovno šolo s telovadnico in enim učiteljem. Svet občine so zavezali, naj za potrebe nove šole imenuje šolski svet in od 1. januarja 1909 na območju celotnega naselja poleg državnih neposrednih davkov uvede 5% šolski davek ter davek na evidentirane pristave in marofe. Parcelo za šolo bi moralo zagotoviti vodstvo vasi, prav tako pa tudi gradbeni načrt za učilnico in učiteljsko stanovanje (in pozneje učiteljsko plačo). Na seji sveta z dne 12. aprila 1909 so odločno protestirali proti sklepu zakonodajnega odbora in sprejeli odločitev o vložitvi pritožbe na pristojno ministrstvo. V zapisniku navedene seje je sledeča obrazložitev: „Ta odločitev je za občino nepravična, saj je med prebivalci občine vsega skupaj 61 šoloobveznih oseb, med katere so prišteti tudi otroci tistih nekaj rimskokatoliških družin. Večina prebivalcev je avguštinsko evangeličanske veroizpovedi in skrbijo za delovanje verske šole in tako bi bilo prebivalstvo z dvema šolama in plačilom učitelja dvojno obremenjeno. Res je sicer, da je pri popisu šoloobveznih oseb poleg šoloobveznim s Őrihodosa dodanih še petdeset oseb, vendar je med temi petnajst iz naselja Krplivnik, šest iz Kotormánya in devetindvajset s 62) Zapisnik občine Hodoš; seja z dne 14. septembra 1902 63) Zapisnik občine Hodoš; seja z dne 3. marca 1912 149
