Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Nagy múltú települések az örök földjén
stoletjih imela tudi verska pripadnost velik kulturni pomen. Številni učitelji in kateheti so prevzeli pomembno vlogo v literarnem in kulturnem življenju pokrajine in tudi v slovensko-madžarskih medetničnih odnosih. Tudi železnica ima pomembno gospodarsko in povezovalno vlogo v življenju naselja. O teh pomembnih temah je pripravila študijo poznavalka domoznanskih razmer, gospa Ella Pivar, novinarka Pomurskega madžarskega radia. Šola v vasi redno deluje že dve stoletji. Okoliščine poučevanja, imenik in število učencev, o učiteljih in druge informacije je raziskoval in o tem pripravil povzetek József Papp, knjižničar v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Z zgodovino naselja v obdobju dualizma in z zgodovino 20. stoletja s posebnim poudarkom na okoliščine odcepitve in na specifično življenje in družbene razmere madžarske skupnosti, ki je postala manjšina, se je ukvarjal urednik zbirke, zgodovinar László Göncz. Med raziskovanjem so poleg arhivskih virov dobili pomembno mesto tudi različni časopisni članki in intervjuji. Etnologinja iz Szegeda, stalna udeleženka tradicionalnih etnoloških raziskovalnih taborov v Prekmurju Magdolna Szabó je obdelala dragoceno Könyejevo fotografsko dediščino in pripravila bogato ilustrirano poročilo. V monografiji so objavljene tudi stare fotografije iz zbirk prebivalcev, saj imajo le-te neprecenljiv pomen z vidika prihodnosti. V publikaciji najdemo tudi kratek povzetek o delovanju gasilskega društva ter o kulturnem in športnem življenju naselij. Madžarska in slovenska različica monografije, dopolnjenja z zabeležkami, prilogami in ilustracijami je sestavljena iz samostojnih študij. Nekatere informacije in dogodki se sicer v posameznih študijah ponavljajo, vendar je to potrebno za boljše razumevanje posameznega tematskega sklopa. Urednik li
