Süč, Dejan: Inesfalwa Gyertyános Zalagyertyános Gaberje (Gyertyános - Lendva, 2016)

4. Középkor

predvsem meje teh posesti, vendar nam listine in popisi na to vprašanje zaen­krat ne ponujajo odgovora. Že nekaj let kasneje, točneje 16. av­gusta je prišlo do nastanka nove listi­ne, ki je urejala dolnjelendavsko posest rodbine Bánffy. Po tem, ko so štirje sinovi leta 1378 uspešno dokazali, da posest pripada njim, je kmalu prišlo do prepirov med njimi glede delitve skupne posesti. Zdravje kralja Ludvi­ka I. je bilo v drugi polovici leta 1381 že zelo slabo, zato je najpomembnejše odločitve namesto njega, kot regentka v imenu svoje hčere Marije, sprejemala njegova žena Elizabeta Kotromanič, hči bosanskega bana Stjepana II. Kotroma­­niča. Štirje bratje so se razdelili v dve skupini, ki sta imeli različne interese. Na eni strani sta bila tako sinova bana Nikolaja, Štefan II. ter Ivan I. in na dru­gi strani preostala dva sinova, Nikolaj III. in Ladislav I. Kraljica je tako naro­čila naj vsako posest pravično razdelijo na dva enakomerna dela. Listina iz leta 1378 prinese prva poimenovanja krajev na območju dolnjelendavske posesti, toda kasnejša listina iz 1381 je še obse­žnejša in omeni tudi nekatere imetnike kmetij na območju celotne posesti.69 Zaradi lažjega razumevanja in pred­stave, navajam tudi posesti BánfFyjev, ki so se nahajala v bližini posesti Ines­­falua, današnjega območja Gaberja. V listini se sinova bana Nikolaja, Štefan II. in Ivan L, naslavljata kot bana. Po­sest Huzyufalu (danes Dolga vas v Slo-69 Škafar, I., Dolnjelendavska rodbina Hoholt (Bánfi, Banič) in rast njene posesti do leta 1381, str. 52-54. V: Ča­sopis za zgodovino in narodopisje 7/1, Maribor, 1971. név más változatai is fennmaradtak, pl. Inesfalwa, Inösfalva, Inesfalva. El­sősorban ezen birtokok határai tisztá­zatlanok számunkra, az oklevelekben és jegyzékekben erre vonatkozóan egy­előre nem találunk egyértelmű választ. Már néhány évvel később, pon­tosabban 1381. augusztus 16-án egy újabb, a Bánffy család alsólendvai ura­dalmára vonatkozó oklevél látott nap­világot. Nem sokkal azután, hogy a négy fiú 1378-ban sikeresen bebizonyí­totta, hogy az uradalom őket illeti meg, egymással keveredtek vitába a közös birtok felosztása miatt. Nagy Lajos 1781 második felében már igen rossz egészségi állapotban volt, ezért a leg­fontosabb döntéseket lánya, Mária ne­vében régensként felesége, Kotromanič Erzsébet, II. (Kotromanič) István bos­­nyák bán lánya hozta meg. A négy test­vér, két különböző érdeket képvise­lő csoportot képviselt. Az egyikbe II. István és I. Iván tartoztak, a másikba pedig a másik két fiú, III. Miklós és I. Lajos. A királyné határozata alap­ján minden birtokot igazságosan két egyenlő részre kellett osztaniuk. Az 1378-as oklevélben először tüntették fel az alsólendvai birtok területén le­vő helységek neveit. A későbbi, 1381-es oklevél még terjedelmesebb, és néhány birtoktulajdonost is megemlít az ura­dalom területéről.69 Az érthetőség kedvéért a Gyertyános mai területén fekvő egykori Inesfalua birtok közelében levő Bánffy-birtokokat 69 Škafar, L, Dolnjelendavska rodbina Hoholt (Bánfi, Banič) in rast njene posesti do leta 1381, 52-54. old. ln: Časopis za zgodovino in narodopisje 7/1, Maribor, 1971. 61

Next

/
Oldalképek
Tartalom