Süč, Dejan: Inesfalwa Gyertyános Zalagyertyános Gaberje (Gyertyános - Lendva, 2016)

2. Őskor

navdušile s količino najdenih prazgo­dovinskih virov.15 Temeljne podatke za rekonstrukcijo življenja na širšem območju Gaberja v obdobju bronaste dobe nam podajajo predvsem raziskave na območju nasel­bine Oloris pri Dolnjem Lakošu ter na­selbine Gáborkert pri Lendavi. Dogna­nja teh dveh raziskav lahko z določeno mero kritičnosti pripišemo tudi najdi­šču Pašnik pri Gornjem Lakošu, kjer je bila zagotovo prazgodovinska naselbi­na, vendar zaenkrat še ni povsem po­trjeno, da je obstajala ravno v obdobju bronaste dobe. Najpomembnejše prazgodovinsko najdišče na širšem območju Gaberja je zagotovo najdišče Oloris pri Dolnjem Lakošu in vsekakor nam dognanja raz­iskav, ki so povezana s tem najdiščem, lahko predstavljajo trdne temelje za po­znavanje načina življenja tedanjih pre­bivalcev tega območja. Najdišče Oloris je namreč edino bronastodobno najdi­šče na orisanem območju, ki je bilo sis­tematično raziskano, in sicer med leti 1981 ter 1985. Na preostalih najdiščih so bila opravljena le sondiranja, zato lahko o obstoju ter pomenu arhitektur­nih ostalin na območju tistih najdišč le ugibamo.16 Štiriletne raziskave na območju arheološkega najdišča Oloris so pri­nesle niz popolnoma novih spoznanj, na podlagi katerih je bila skoraj po-15 Šavel, I., Sankovič, S., Pri Muri pri Lendavi, str. 8. V: Arheologija na avto­cestah Slovenije 23, Ljubljana, 2011. 16 Šavel, I., Najstarejša poselitev Prek­murja, str. 8-9. V: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 39, Ljubljana, 1991. szükséges alapvető adatokat főleg az Oloris (Alsólakos mellett) és Gáborkert (Lendva mellett) lelőhelyeken folyta­tott kutatások szolgáltatják. E kutatá­sok eredményeit bizonyos mértékű kri­­tikussággal vonatkoztathatjuk a Pašnik pri Gornjem Lakošu (Felsőlakos mel­letti Legelő) lelőhelyre is, ahol kétség­telenül állt őskori település, de egyelőre még nem bizonyosodott be száz száza­lékosan, hogy az a bronzkorban léte­­zett-e. Gyertyános tágabb térségében min­den bizonnyal az Alsólakos melletti Oloris lelőhely a legfontosabb, és a ve­le kapcsolatos kutatások megállapításai szilárd alapot képezhetnek a Gyertyá­nos tágabb térségére jellemző életmód rekonstrukcióját illetően. Az Oloris le­lőhely ugyanis a vizsgált terület egyet­len olyan bronzkori lelőhelye, amelyet 1981 és 1985 között szisztematikusan feltártak. A többi lelőhelyen csak szon­dázásokat végeztek, ezért azok építé­szeti maradványainak létezéséről és je­lentőségéről csak találgathatunk.16 Az Oloris nevű régészeti lelőhe­lyen folyó négyéves kutatások renge­teg új felfedezést eredményeztek, ame­lyek alapján szinte teljesen újraíródott e terület őskori történelme. Az a te­rület, amelyen valaha az őskori lakó­épületek álltak, az elmúlt évszázadok­ban nagymértékben megváltozott, és ma leginkább mezőgazdasági célokat szolgál. A kutatások megerősítették, hogy az egykori település központ­ja egy kisebb magaslaton helyezke-16 Šavel, L, Najstarejša poselitev Prek­murja, 8-9. old. In: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 39, Ljubljana, 1991. 26

Next

/
Oldalképek
Tartalom