Süč, Dejan: Inesfalwa Gyertyános Zalagyertyános Gaberje (Gyertyános - Lendva, 2016)

6. Gyertyános a 20. században

Prebivalci niti niso vedeli, da je Nemčija 1. septembra 1939 izvedla invazijo na Poljsko. Čeprav območje Prekmurja in celotne Slovenije ni bilo vključeno v 2. svetovno vojno vse do napada Nemčije na Kraljevino Jugo­slavijo 6. aprila 1941, se je na obmo­čju Gaberja že prej govorilo o vojnem dogajanju. Mnogi so imeli ter izražali svoje poglede na to, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Iz dokumentov v Po­krajinskem arhivu v Mariboru lahko izvemo, da je sredi leta 1940 prebivalec Gaberja, Janez Kovač, bil obsojen na šest mesecev strogega zapora, ker je do­mačine strašil s tem, kaj se bo zgodilo, ko bo območje Gaberja ponovno prišlo pod madžarsko oblast.172 173 Deset dni po napadu Nemčije na Kraljevino Jugoslavijo, 16. aprila 1941, je madžarska vojska zavzela Dolnjo Lendavo ter bližnja naselja in jih po­novno priključila Madžarski.174 Po pre­vzemu oblasti je bilo vojaško-upravno poveljstvo ustanovljeno tudi v Dolnji Lendavi. Namen vojaške uprave je bil v najkrajšem času izbrisati vse sledove dvaindvajsetletne jugoslovanske obla­sti nad območjem. Iz služb so bili tako odpuščeni uradniki ter učitelji, ki so se v Prekmurje preselili po priključitvi Ju­goslaviji. Odstranjeni so bili vsi sloven­ski napisi ter večina slovenskih knjig iz knjižnic. Vsa zemlja, ki je bila razlašče-1919-1941, Ljubljana, 1984, str. 425. 173 Kovač Janez - kazenska zade­va, Pokrajinski arhiv Maribor, SI_ PAM/0684/002/00568. 174 Godeša, B., Madžarski okupator v Pre­kmurju in slovenski izobraženci, str. 193. V: Prispevki za novejšo zgodovi­no 34/2, Ljubljana, 1994. főszervezője a gyertyánosi születésű Herzsinyák Mihály volt.172 A helyi lakosság nem is tudta, hogy Németország 1939. szeptember 1-jén támadást indított Lengyelország el­len. A II. világháború egészen 1941. április 6-áig nem érintette Muravi­dék területét, amikor is Németország megtámadta a Jugoszláv Királyságot. Gyertyános területén azonban a há­borús történésekről már korábban is beszéltek az emberek. Többen hango­san meg is fogalmazták, szerintük mit hoz a vidék számára a háború. A Ma­ribori Területi Levéltár archívumából megtudjuk, hogy Kovač Janez gyertyá­nosi lakost hat hónap szigorított bör­tönbüntetésre ítélték, mert a helyieket azzal ijesztgette, mi fog történni Gyer­tyánosban, miután a falu újra magyar hatalom alá kerül.173 Tíz nappal azután, hogy Németor­szág megtámadta a Jugoszláv Király­ságot, 1941. április 16-án a magyar csapatok elfoglalták Alsólendvát és a környező településeket, és így ez a te­rület újra Magyarországhoz került.174 A hatalomátvétel után Alsólendván is katonai közigazgatási parancsnoksá­got hoztak létre. A katonai közigazga­tás célja a huszonkét évig tartó jugo­szláv fennhatóság minden nyomának mihamarabbi eltüntetése volt. Minden 172 Kokolj, M., Prekmurski Slovenci 1919-1941, Ljubljana, 1984, 425. old. 173 Kovač Janez - kazenska zade­va, Pokrajinski arhiv Maribor, SI_ PAM/0684/002/00568 174 Godeša, B„ Madžarski okupator v Pre­kmurju in slovenski izobraženci, 193. old. In: Prispevki za novejšo zgodovi­no 34/2, Ljubljana, 1994. 123

Next

/
Oldalképek
Tartalom