Paksa Katalin - Németh István: Muravidéki magyar népzene (Budapest - Lendva, 2018)
A régió népzenéjéről
38 MURA VIDÉKI MAGYAR NÉPZENE Komámasszony, ördög bújjon bocskorába [Vrag naj smukne v vaše opanke, botra] (prim. 53). Ko mu je uspelo zaigrati nekaj pesmi, je poiskal strica (maminega brata), znanega primaša s Kapce, Istvána Császárja, ki gaje naučil igrati na »kontro«. Kasneje je ustanovil svojo vaško bando, našel je primernega cimbalista in kontraša. Pesmi gaje učil peti Cigan Ratko. »Vsak dan meje učil peti šest pesmi, prihajal je nepretrgoma dva meseca. Plačan je bil na ure, pa še liter vina je prosil. Še ponoči v sanjah se mije zdelo, kot da mi stari Ratko poje na uho. Vse pesmi po vrsti sem znal lepo žvižgati. Nenehno sem moral topotati kot kakšen kunčji samec, toda treba je bilo držati takt.« Ob nedeljskih popoldnevih so igrali na veselicah. Veliko so igrali v Čentibi, Dolini in Dobrovniku, pa vse do Pinc in Kapce. »Veliko sem zaslužil, tudi novo violino sem si kupil.« Kasneje je banda razpadla, kontraš je ostal na fronti, terčni primaš pa se je odselil. Tudi leta 1998 so delovale godčevske skupine, omenjali so violinista Ferenca Horvátira, ki dela v Nemčiji, a prihaja domov igrat na gostije. Poleg njega sta bila v zasedbi še dva harmonikarja in bobnar. Motvarjevski violinist Géza Dora je edini, o čigar igranju so bili izdelani uporabni zvočni posnetki (41^14, 54-57, 65). »Igrati sem začel pri treh letih, najprej na tamburico,« je pripovedoval. »Oče mi jo je prinesel, pri nas jih ni bilo.« Nato je igral violino, od leta 1955 diatonično harmoniko, na koncu pa klavirsko harmoniko. V njegovi prvi zasedbi so muzikanti igrali še na violino, cimbale, harmoniko in bobne, kasneje je cimbale zamenjal klarinet. Igrali so meščanske plese (valček, polko, fokstrot, francosko četvorko, sotiš) in čardaš. Igrali so v Dobrovniku in Lendavi z okolico, repertoar pa so prilagodili temu, ali so igrali Madžarom ali Slovencem. Iz pripovedovanj je razvidno, daje v Prekmurju delovalo veliko zasedb, muzikanti pa povečini niso bili Romi, ampak Madžari. To je pozornosti vredna značilnost tukajšnjega lokalnega glasbenega življenja. Vpliv slovenske glasbe Vpliv slovenske glasbe na péte ljudske pesmi ni zaznaven. Na dveh drugih področjih pa se njen vpliv čedalje bolj uveljavlja. Najlaže se to dogaja v instrumentalni plesni glasbi, saj zasedbe prinašajo oziroma posredujejo napeve kot privlačno novost brez posebnih težav. Drugo področje pa so maše, saj igra isti kantor pri madžarskih in slovenskih mašah. Tradicionalno večglasno petj e Slovencev so - kot smo slišali leta 1998 pri maši v Dobrovniku - prevzeli tudi Madžari, in sicer tako pri petju ljudskih cerkvenih pesmi kot tudi pri petju odgovorov. Na zvočnih posnetkih dobrovniškega cerkvenega zbora je mogoče slišati stare madžarske napeve, ki izvirajo iz srednjega veka in 17. stoletja, ki sojih peli v tercah oziroma so jim po posluhu dodali spremljavo (11, 39, 45). Širijo pa se tudi slovenske cerkvene pesmi z besedilom, prevedenim v madžarščino.
