Paksa Katalin - Németh István: Muravidéki magyar népzene (Budapest - Lendva, 2018)
A régió népzenéjéről
O LJUDSKI GLASBI V REGIJI 35 mogoče razbrati tudi iz opisov pesmi novega sloga. Izoblikovale so se v dveh etapah in pesmi v zgodnjem novem slogu se nekoliko tesneje navezujejo na ponarodele pesmi 19. stoletja. Njihov ritem je bolj arhaičen kot pri tistih v dovršenem novem slogu, v njih še ni kasneje obveznega zaključnega ritma, razpon melodije pa je na splošno manjši. Značilnost ljudske glasbe v Prekmurju je, da pozna sorazmerno veliko variant zgodnjega novega sloga. Pojejo jih tudi z besedilom ljubezenskih nagajivk (37, 38), v dovršenem novem slogu pa za takšno tekstovno povezavo ni primera. Znaten del pesmi zgodnjega novega sloga ima izvor v ponarodelih pesmih (107-109, 113-115, 117, 118, 123-125, 131). Imamo jih za ljudske pesmi, saj se tudi nanje nanaša opredelitev Bélé Bartoka, na osnovi katere gre v njih za »instiktivno sredstvo glasbenega izražanja čustev kmetov ...« in »opredelitev vprašanja izvora napevov, ali izvirajo od znanih ali neznanih avtorjev ali pa so po izvoru prevzete, npr. od meščanskega razreda, je nepomembno, zanemarljivo vprašanje« (Bartók 1924, V). Ljudska raba te napeve pili, jih spreminja in približuje svojemu tradicionalnemu okusu. Sodobna molovska lestvica se lahko npr. skozi proces folklorizacije preoblikuje v pentatonsko (108. III. verz, 113. II—III. verz, 131. I. in IV. verz). V tej publikaciji pa niso objavljene oblikovno enovite pesmi v novem slogu, ki jih sicer pojejo v širokem krogu, toda še vedno se trdno oklepajo svojega značaja umetnih pesmi. Takšne so npr. štiri pesmi z razloženim zmanjšanim trozvokom (na začetku kitice: AP 7014e, i ali na koncu tretjega verza: AP 6970/z, AP 6971 /2), ena vojaška pesem z razloženim dominantnim septakordom (DAT 225 02), dve baladi brez umetniške vrednosti, katerih napev temelji prav tako na razmišljanju v tonalnem sistemu (AP 7012e in DAT 228 02, podobno Horváth 1992, 187/d, nadalje DAT 225_14, podobno Horváth 1992, 187a). Pesmi v dovršenem novem slogu in sorodne pesmi (134-210) Te pesmi tvorijo najživahnejšo plast izročila, med popisovanjem so najlaže privrele na dan. Še posebej priljubljene so vojaške pesmi. Njihovi priljubljenosti se ne gre čuditi, saj sta imela pri razvoju novega sloga in njegovem širjenju z vihamo hitrostjo pomembno vlogo služenje vojaškega roka in skupno življenje mladih z različnih območij v vojašnici, k čemur je spadalo tudi petje (prim. Szalay 2010, 73-82). Pesmi so jih zabavale, z njimi je bilo laže korakati, spominjale so jih na daljno rodno pokrajino, zapuščeno ljubico, družino, blažile so domotožje. V besedilih vojaških pesmi zasledimo prizorišče novačenja, lendavsko gostilno Krono, vojašnici v Kanizsi in Mariboru, Košiče, Galicijo, rusko fronto, Doberdob in Italijo. V pretežni meri sojih peli moški, med njimi tudi 81-letni József Gazdag, čigar slikovita, vznesena interpretacija je vredna posebne pozornosti, isto velja tudi za živahno, poskočno ritmiko Ferenca Bírója. Iz vojaške pesmi so lokalnim okoliščinam ustrezno priredili tudi pesem z uvodnim verzom A léndvaji szvettérgyár, dőljön le ja teteje [Lendavska pletilnica, naj se ji streha zruši] (193). V izvirnem besedilu gre za streho vojašnice in pismo madžarskih huzarjev.
