Paksa Katalin - Németh István: Muravidéki magyar népzene (Budapest - Lendva, 2018)
A régió népzenéjéről
O LJUDSKI GLASBI V REGIJI 29 Obhod na gregorjevo je bil vključen tudi v učbenik Kláre Bodza in Katalin Paksa z naslovom Magyar népi énekiskola [Šola madžarskega ljudskega petja] (Bodza-Paksa 1992, 94). Na CD-rom Antologija madžarske ljudske glasbe, ki predstavlja ljudsko glasbo s celotnega madžarskega jezikovnega območja, je uvrščena druga varianta pesmi, ki sojo peli na gregorjevo (III_5_08a), na njem pa sta objavljeni tudi pesem v starem slogu s Kapce (III_5_05a) in svatovska pesem iz Radmožancev (III_5_07b). Največ prekmurskih pesmi je objavil János Bereczky v zbirki z naslovom A magyar népdal új stílusa [Novi slog madžarskih ljudskih pesmi], ki obsega štirih zvezke. Glede na delež objavljenih pesmi pa tudi to ni veliko, saj od 2500 notnih zapisov zastopa to pokrajino le devet (Bereczky 2013, 115,214, 822, 828, 1602, 1661,1676,2013,2345). Nazadnje je bila v knjigi, ki obravnava povezave med notnimi viri iz 18. stoletja in ljudsko glasbo, objavljena pesem s Hodoša (Domokos-Paksa 2016, notni zapis 158i). Velika izguba madžarske etnomuzikologije je, da je madžarska ljudska glasba iz Prekmurja v celoti izostala iz kritične serije skupnih objav. Čeprav je bilo v zvezkih A Magyar Népzene Tára [Zbirka madžarske ljudske glasbe] doslej objavljenih skoraj 15.000 pesmi, pa v njih niso objavili oziroma niso mogli objaviti niti ene prekmurske pesmi. Tudi zaradi tega sva čutila dolžnost, da objaviva celotno razpoložljivo gradivo o ljudski glasbi, in sicer na tak način, da bo ustrezalo tako za raziskovalne kot izobraževalne namene. Pričujoča monografija vsebuje 356 podatkov iz Prekmurja, gre pa predvsem za zvočne posnetke in pesmi, ki smo jih vzeli iz knjige Károlya Horvátha oziroma na katere se sklicujemo. Med popisovanji posnete pesmi, ki so ljudski glasbi tuje, smo smiselno izpustili iz obdelave. Madžarska etnomuzikologija raziskuje glasbo celotnega jezikovnega območja v sedmih državah, in sicer ne glede na državne meje. Tudi žalska ljudska glasba in ljudska glasba iz Železne županije sta isti na obeh straneh meje. Priprava prekmurske regionalne monografije je kljub temu upravičena zato, da lahko v samostojni publikaciji opozorimo na neodkrite zaklade te, z vidika ljudske glasbe zanemarjene pokrajine, pa tudi zato, da bi prispevala h krepitvi lokalne identitete in ohranjanju izročila. V knjigi se seveda sklicujemo tudi na čezmejne povezave prekmurskih pesmi. V opisu pesmi se z oznako »Zala megyei variáns« sklicujemo na variante z Madžarske, zlasti na knjigo Józsefa Vajde (Vajda 1978). Razen tega pa navajamo tudi, v kolikšni meri so pesmi znane na ožjem in širšem madžarskem dialektološkem območju in kakšno vlogo imajo v madžarski ljudski glasbi kot celoti. * * * Prekmurje predstavlja v naših raziskavah obrobni pas prekodonavskega madžarskega narečnega območja ljudske glasbe, ki obsega zahodno polovico hetiške etnografske mikroregije Žalske županije, in okolico Lendave, ki se nahajata v Sloveniji, prav tako pa tudi južni kot Stražne pokrajine Železne županije, ki se nahaja danes v Sloveniji. Madžari so živeli oziroma živijo tukaj od leta 1920 kot manjšina v različnih državnih tvorbah, in sicer kot državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, nato Jugoslavije, trenutno
