Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Lendva, 2006)
V. Szlovén, német és angol nyelvű összegzés
Szlovén, német és angol nyelvű összegzés krogu Krúdy ter pri tiskarni in založbi Bíró Famili, Judita Csuka-Zágorec pri kulturnem društvu Prekmurski prijateljski krog (Muravidék Baráti Kör) iz Pilisvörösvára. V primerjavi z devetdesetimi leti seje na začetku 21.stoletja poleg državnih subvencij tudi na področju založniške dejavnosti začelo iskanje sponzorjev in mecenov. V obdobju 2000-2004 je bilo objavljenih skupaj 19 madžarskih knjig, med njimi dela Lajosa Benceja, Gábriellé Utroše Bence, Jánosa Topláka Czimmermanna, Lászla Göncza, Józsefa Varge in Judite Csuke-Zágorec. Med zvrstmi pogrešamo še sociografijo in eseje. Podpiranje madžarske založniške dejavnosti v Sloveniji Madžarska založniška dejavnost v Sloveniji nujno potrebuje pomoč skladov, razpisnih sredstev in ciljnih subvencij s strani matične domovine in vseh madžarskih organizacij, da bi se lahko pisatelji in pesniki madžarske narodnosti uveljavili, razvili in se duhovno razmahnili. Od devetdesetih let smo tudi z Madžarske dobili subvencije za madžarsko založniško dejavnost v Sloveniji. Organizacije, ki nudijo pomoč, so predvsem Svetovna zveza Madžarov, Konferenca materinega jezika, Mednarodno društvo madžarskega jezika in kulture, Sklad Illyés, Ministrstvo za nacionalno kulturno dediščino, Glavni oddelek za narodnostne in etnične manjšine ter Urad za Madžare izven meja. Tako je možno utemeljiti prihodnost in institucionalni sistem madžarske založniške dejavnosti v Sloveniji ter stabilizirati njeno organiziranost. Založništvo krepi kulturno in jezikovno identiteto, ki vedno korenini in se obnavlja v kulturi, ter ustvarja način mišljenja. Identiteto oblikuje jezik, razvijajo literatura, posredujejo pa knjige. Tudi madžarska založniška dejavnost v Sloveniji ne more zaobiti presoje sodobne madžarske kulture, ter njenega kritičnega in estetskega vrednotenja. Slovensko-madžarski kulturni stiki Tudi na področju založniške dejavnosti ima pomembno mesto spoštovanje slovensko-madžarskih kulturnih stikov. Vizijo, ki temelji na sožitju, je začel krepiti »zvesti sin dveh narodov«, Avgust Pavel s svojim življenjem in delom. Leta 1991 so v znamenju vzajemnega spoznavanja na pobudo literarnega zgodovinarja dr. Mihálya Czineja predstavili madžarsko književnost in njene predstavnike iz Slovenije v hotelu Gellért. V tem okviru so se začele tri različne konstelacije: vzajemno spoznavanje odnosov ter sistemov stikov med prekmursko manjšino oziroma madžarsko narodnostjo, matično domovino in Slovenijo oziroma večinskim narodom. Dogodek je veljal za prelomnega, saj seje pričela integracija madžarske literature in založništva iz Slovenije v kulturo matične domovine. Madžarski pisatelji, pesniki ter pisci študij v Sloveniji so od devetdesetih let začeli intenzivneje publicirati v 397
