Zágorec-Csuka Judit: Gábor Zoltán festőművész portréja (Lendva, 2002)
Bevezető
Uvod Med v Lendavi rojenimi akademskimi slikarji je edinstvena pojava Zoltan Gábor, umetnik, ki živi v Zagrebu. Njegov stil je samosvoj, in ni v sorodu s stili drugih umetnikov. Ravno tak je tudi nyegov življenjski in svetovni nazor, vendar je kot človek humano naravnan in simpatičen, poln duševnih skrivnosti. Slikarstvo Zoltana Gábora je simbolično, kjub temu ostaja na realnih tleh, njegove lirične freske pa so monumentalne. Analiza, literarna predstavitev umetniškega ustvarjanja akademskega slikarja Zoltana Gáborja, je zelo zapletena. Mosjtrov značaj in tudi njegova umetnost je zelo težko razumljiva, kajti gre za trpečo osebnost in ne za povprečnega človeka, ki sprejme svet takšen, kakršen pačje. Umetnosti, človeških in ustvarjalnih problemov Zoltán Gábor v tem zapisu bralcem v celoti ne morem razkriti, vendar bom poskusila prikazati delček njegovega življenja in njegovih misli. Tako mi bo mogoče uspelo predstaviti in približati javnosti odličnega umetnika. Zoltán Gábor je slikar, ki ustvarja v različnih umetnostnih zvrsteh. Njegove freske že desetletja krasijo pomembne ustanove v Lendavi. Na njegovih platnih je hkrati prisotno groteskno videnje in želja po svobodi, ki se razkrije v simbolih. Umetnik spoštuje stroko, ne upošteva pravil, trudi se biti popoln in uporablja fragmentne motive. Nenehen boj za ohranitev človekovega dostojanstva, razkritje nenavadnosti življenja, iskanje novih poti - vse to je prisotno v delih Zoltána Gábora. In vse to izraža na avtentičen način. Če pomislim na umetnika, ga vidim v različnih podobah. Vidim ga kot slikarja, ki oblikuje likovne kolonije in daje dušo svojemu navdihu. Vidim ga, kako slika v svoji majhni, ozki kuhinji ali pa kako pazi na vnuka. Risanje ne poučuje več, toda še vedno prepozna mlade talente. Z likovno terapijo ne pomaga več izgubljenim osebam. Na sporedih hrvaške televizije govori in izraža svoje misli v madžarskem jeziku. Tudi v starosti je ohranil mladosten način razmišljanj in zanimanja za dogajanja v svetu. Vse opravlja s poklicno zavestjo, brez vsiljivosti in agresivnosti. Se vedno dela in ustvarja kljub jeseni svojega življenja. S čopičem v roki prihaja v Lendavo. Tudi z bolniške postelje vstane, da pokliče prijatelje. Njegove besede so vedno umirjajoče. Oklepa se življenja. Mogoče bo našel samega sebe skozi proces ustvarjanja. Je človek, ki hodi po poti, na katero je treba biti pozoren. V življenju je marsikaj doživel. Ne pritožuje se; lahko ko bi se, pa tega ne stori. On vedno stopi korak naprej. Zame so njegova dela zanimiva, ker pričajo o tem, da umetnik nikoli ne bi znal užaliti sočloveka. 19
