Horváth Ferenc: A lendvai labdarúgás 100 éve - Lendavski zvezki 18. (Lendva, 2004)
Rövid sporttörténeti áttekintő
Kratka predstavitev drugih športnih panog V tej številki Lendavskih zvezkov lahko prebirate o eni od lendavskih »znamenitosti« in sicer o organiziranem nogometu, ki je leta 2003 beležil 100-letnico delovanja. Prvi nogometni klub širše okolice je bil ustanovljen leta 1903 v Lendavi. V zaključnem delu publikacije boste našli pregled športne zgodovine mesta v 20. stoletju. Gre seveda le za poskus, saj povzetek ne more biti niti vseobsegajoč niti strokovno popolnoma dosleden. Naš cilj je predvsem s pomočjo prizadevnega in neutrudljivega ljubitelja športa, Franca Meštroviča Horvatha, s pomočjo njegovega aktivnega raziskovalnega dela prikazati delček pestre in bogate športne zgodovine Lendave in bližnje okolice v preteklem stoletju. Težko je v nekaj besedah ovrednotiti športno zgodovino mesta Lendava, saj je ta zgodovina dosti bogatejša, kot bi si mislili za majhno obmejno mestece. Z malo dobre volje pa lahko poimenujemo naše mesto - mesto športa v pokrajini ob Muri. Pomembno obdobje je prelomnica 19. in 20. stoletja, to je bil začetek poznejšega pestrega in bogatega športnega življenja. Od leta 1870 je bila takratna Dolnja Lendava izjemno dinamično razvijajoči se center pomembnega okraja (s približno 100 naselji), kjer so se v oltviru živahnega družbenega življenja uveljavile različne športne panoge, tudi take, ki jih pozneje na žalost ne zasledimo več. Prva svetovna vojna in družbene in politične spremembe po njej so razvoj športa sicer nekoliko zavrle, vendar ko se je življenje vrnilo v vsakdanje okvire, so športniki nadaljevali z delom. V obdobju med obema vojnama je bil nosilec športnega življenja Sokol, gibanje, ki je imelo pomembno vlogo pri organizaciji različnih športnih panog- vendar zaradi svojega političnega poslanstva zagotovo ni odigralo pozitivne vloge v primeru madžarske manjšine. Seveda so nastajala oziroma se na novo organizirala tudi druga društva in s tem je Dolnja Lendava v regionalnih olcvirih postala prava »športna velesila.« Športno gibanje mesta ni mirovalo niti v času druge svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni se je šport razvijal postopoma in naši športniki so v naslednjih desetletjih dosegali odlične rezultate Športniki majhnega mesteca so dosegali pomembne, včasih skoraj neverjetne uspehe v nogometu, v badmintonu, judu, kegljanju, namiznem tenisu, speedwayu ipd. Pri vseh športnih disciplinah so bila seveda različno uspešna obdobja, v nekaterih letih oziroma desetletjih so dosegali vrhunske rezultate tako na regionalnih, državnih ter mednarodnih srečanjih. Vendar so bila tudi manj uspešna obdobja, kakor je pač v življenju običajno. Zanesljivo pa je tudi (čeprav bi veljalo raziskati konkretne podatke), da je samo mesto s svojo bogato športno tradicijo posvečalo veliko energije, denarja in potrpežljivosti tej dejavnosti ne glede na državno ali siceršnjo pomoč. Dejstvo je, da pomanjkanje prave pozornosti in podpore pogostokrat omejuje možnosti razvoja kakšne športne kariere oziroma športne panoge. V začetku 20. stoletja se je športna dejavnost povezovala s prekdonavskimi predeli zgodovinske Madžarske, med obema vojnama pa so bile k olcviru jugoslovanske države izjemno močne vezi z medjimurskim in delno tudi z vzhodno štajerskim prostorom. Po drugi svetovni vojni so se okrepili slovenski republiški kontakti, po šestdesetih letih pa tudi kontalcti s sosednjim madžarskim območjem, ki je bilo dotlej ločeno z železno zaveso. Še posebej bogato je bilo sodelovanje s sosednjo županijo Zala. Z osamosvojitvijo Slovenije so se spremenile tudi okoliščine organizacije športa. 10 5
