Štampah, Miha: Hétköznapi hősök. Nyomot hagyni a világban (Lendva, 2019)

Gálics Tamás - Ottó

spekli. »Sprva je bilo vedno vprašanje, kdo od otrok bo odnesel krušno testo k peku, toda vsi smo hoteli iti po kruh, saj smo med potjo domov trgali in pojedli njegove krajce. Starši so rekli, da gre po kruh tisti, ki zjutraj odnese testo, in tako je bil problem rešen,« pripoveduje gospod Otto. Danes v ulici ni nobenih delavnic ali pekarne, veliko je zapuščenih stavb, kar je žalostno, saj leži ulica v starem mestnem jedru Lendave.

Če pogledaš zunanjost hiše, boš zaradi fasade sklepal, da je v slabem stanju. Toda ko vstopiš v hišo Galičevih, te objame posebna atmosfera, neka energija, ki vlada v stavbi, ki se je ohranila iz preteklosti, trpi v sedanjosti in upa na lepšo prihodnost. Vonj stare meščanske hiše se meša z vonjem zatohlosti in slik. Stopnišče krasijo originalne Galičeve freske. Sobe so polne slik in umetnin mlajšega brata, v njih pa najdemo tudi pohištvo iz obdobja poznega meščanstva; nekaj jih je že restavriranih in čakajo, da bi jih obiskovalci občudovali. Med drugim najdemo gugalnik, komodo, gramofon, kanape, kuhinjsko pohištvo in druge predmete za vsakdanjo uporabo. Gre za pravo staro meščansko hišo z značilnimi visokimi stropi, zato jo je bilo pozimi težko primerno

ogreti. Toda poleti je imela veliko prednost, v njej je namreč vladal prijeten hlad. V tistem času so hiše, ki so jih zgradili neposredno eno poleg druge in so imele skupne vmesne zidove, zahvaljujoč bližnji rafineriji ogrevali na plin, kajti to je bilo zelo poceni. »Plin je bil cenejši od vžigalic,« pove Otto.

Hiša je bila vedno v lasti družine. V spodnji etaži je živela njihova družina, v zgornji pa dve teti bratov Galič. Hiša gospodu Ottu veliko pomeni, saj ga nanjo veže ogromno spominov, zid hiše pa krasi spominska plošča, ki sojo postavili ob obletnici smrti njegovega brata Štefana. »Na Ptuju je imel zelo dobrega prijatelja Viktorja Gojkoviča, ki je kipar. Bila sta zelo dobra sodelavca, skupaj sta študirala na akademiji v Ljubljani. Brat Štefan na grafiki, Gojkovič pa na kiparstvu,« pripoveduje Otto o umetniku, ki je izdelal spominsko ploščo. Rad bi oziroma si lahko predstavlja, da bi postala hiša spominska hiša njegovega brata ali izobraževalni center.

V družini tli strast po zbiranju. Ne le trije bratje, tej strasti se je predajal tudi njihov oče. O tem, da so bili zares strastni zbiratelji, pričajo zbirke-12-