Király M. Jutka (szerk.): A muravidéki magyar nemzeti közösség érdekvédelmi szervezettségének negyven éve (Lendva, 2015)
Jutka M. Király: Štirideset let organiziranega delovanja pomurske madžarske narodne skupnosti (zgodovinski pregled)
PMNSS je kot krovna organizacija madžarske narodne skupnosti v Pomurju prevzela naloge pri sodelovanju z državnimi organi in matično državo. Najvišji organ PMNSS je postala skupščina, ki so jo sestavljali vsi člani skupščin obeh občinskih skupnosti. Operativni organ skupnosti je bil izvršni svet. Za prvo predsednico skupščine Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti so izvolili Mário Pozsonec, ki je kasneje postala tudi poslanka madžarske narodnosti v državnem zboru Republike Slovenije. Predsednica izvršnega sveta je postala Jolán Császár Novák. V Sloveniji se je po letu 1993 začela reorganizacija javne uprave, ki je vplivala tudi na organiziranost pomurske madžarske skupnosti. Leto 1993 je bila pomembna prelomnica tudi z vidika vsebinske dejavnosti: na področju informativne dejavnosti in kulture je skupnost ustanovila svoja samostojna javna zavoda. Na izredni seji v Dobrovniku 21. maja 1993 je PMNSS sprejela sklep o ustanovitvi Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti, 29. oktobra pa še dokument o ustanovitvi Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Z ustanovitvijo novih občin leta 1994 je v novi organizacijski obliki začela delovati tudi narodna skupnost. Na narodnostno mešanem območju v Pomurju so nastale tri občine - Lendava, Moravske Toplice in Hodoš-Šalovci. Stališče oziroma predlog manjšine, da bi se na območju občine Murska Sobota ustanovila ena občina z narodnostno mešanim prebivalstvom, v Državnem zboru ni dobil podpore, glede predloga niso bili enotni niti sami Madžari na Goričkem. Pravni naslednik skupščine Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti je postal Svet Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti (krovna organizacija), skupščin narodnih skupnosti občin Lendave in Murske Sobote pa svet občinskih narodnih skupnosti. Manjšina je v občinskih svetih novonastalih občin imela 2, oziroma 1 predstavnika s posebnim statusom. Na prvih lokalnih volitvah v samostojni Sloveniji, decembra 1994, so pripadniki narodnosti izvolili svoje predstavnike v svete občinskih narodnih skupnosti, ki so nato izglasovali še skupaj 18 članov v svet krovne organizacije: iz občine Lendave 11 članov, iz občine Hodoš-Šalovci 3, iz Moravskih Toplic 3 ter 1 člana iz občine Murska Sobota, čeprav tam narodnostne politične organizacije ni bilo več. Predsednik Sveta Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti je postal József Balaskó. Občinske organizacije madžarske narodne skupnosti so postale soustanoviteljice javnih izobraževalnih in kulturnih ustanov v občinah. Na narodnostno mešanem območju sta leta 1998 nastali še dve občini: Hodoš, ki se je ločil od Šalovcev, in Dobrovnik, ki se je ločil od Lendave. Madžarska narodna skupnost v Pomurju od takrat živi in se politično udejstvuje v petih občinah. Z novimi občinami so število članov v svetu krovne organizacije povečali na 21, pripadniki madžarske narodnosti iz Murske Sobote pa v organizaciji nimajo več svojega predstavnika. Po volitvah leta 1998 je vodenje Sveta Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti prevzel György Tomka. Sredi leta 1999 je PMNSS sprejel novi statut, v skladu s katerim so ime krovne organizacije spremenili v Pomursko madžarsko samoupravo, vendar so 19
