Király M. Jutka (szerk.): A muravidéki magyar nemzeti közösség érdekvédelmi szervezettségének negyven éve (Lendva, 2015)
Jutka M. Király: Štirideset let organiziranega delovanja pomurske madžarske narodne skupnosti (zgodovinski pregled)
Jutka M. Király Štirideset let organiziranega delovanja pomurske madžarske narodne skupnosti (zgodovinski pregled) Nova ustava Socialistične republike Slovenije, sprejeta 28. februarja 1974, je v življenje madžarske narodne skupnosti v Sloveniji prinesla bistvene spremembe. Glede manjšinskega vprašanja je vsebovala tri, tudi z vidika evropske manjšinske politike, pomembne določbe: madžarsko in italijansko skupnost je razglasila za državotvorna dejavnika in jima zagotovila možnost ustanovitve interesnih skupnosti ter za področja, ki so bistvena za obstoj narodnosti (izobraževanje, kultura, informativna dejavnost), tudi financiranje iz državnega proračuna. V 251. členu ustave je zapisano: »Za razvijanje svoje nacionalne kulture, vzgoje in izobraževanja v lastnem jeziku, narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništva in za razvijanje stikov z matičnim narodom zaradi kulturnega in jezikovnega razvoja lahko pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti ustanovijo v občinah, kjer ti narodnosti živita, samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo.« V skladu z ustavno pravico so občani madžarske narodnosti takratnih občin Lendave in Murske Sobote 11. marca 1975 ustanovili madžarski samoupravni interesni skupnosti z uradnim nazivom Samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo madžarske narodnosti občine Lendava, oziroma občine Murska Sobota. Njuna ustanovitev je omogočila ustanavljanje številnih organov, ki so pomenili popolnoma novo ustavno kategorijo in so odstopali od vseh dotedanjih oblik uresničevanja ustavnih narodnostnih pravic. Do ustanovitve interesnih skupnosti so pripadniki madžarske narodnosti v Sloveniji, v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), delovali v narodnostnih odborih (republiški in okrajni, oziroma republiški, medobčinski in občinski odbori). Določbe ustave iz leta 1974, ki so se nanašale na status in organiziranost manjšin, so pripravili prav ti odbori. Slednji se z ustanovitvijo interesnih skupnosti sicer niso ukinili, vendar je odločanje na področju narodnostne kulture in izobraževanja prešlo v domeno interesnih skupnosti. Na ustanovni skupščini interesnih skupnosti občin Lendave in Murske Sobote je poročilo o izvajanju ustavnih in statutarnih pravic madžarske narodnosti v madžarskem jeziku podal Ferenc Hajós, predsednik 15
