Mészáros Klára: Dobronoki György. Egy jezsuita a XVII. századból (Lendva, 2004)
OB "VRNITVI" GYORGYA DOBRONOKIJA V počastitev in v spomin Naloga poznejših rodov je ohranjanje spomina na znamenite prednike. Skupnost mora imeti dovolj moči, volje in odprtosti za spoštovanje svojih velikanov iz preteklosti. Občani in organizacije Dobrovnika sledijo tem načelom, ko s to publikacijo izrekajo priznanje svojemu rojaku Györgyu Dobronokiju, prvemu rektorju trnovske univerze, ki jo je ustanovil Péter Pázmány. Gre za plemenito dejanje, saj obujamo spomin na eno največjih madžarskih osebnosti 17. stoletja, spomin na skorajda pozabljeno ustvarjalnost učitelja jezuita. 0 življenju in pomenu Dobronokiju so le malo vedeli tudi v njegovem rojstnem kraju Dobrovniku in v okolici. Lahko bi sicer na dolgo razpravljali o vzrokih za pozabo, vendar je pomembneje, da se končno “prebija led”, da se Dobronoki vrača na svoje mesto v pokrajini ob Muri, v zakladnico žalske oziroma enotne madžarske kulturne zgodovine. Vrača se tudi v svojo rojstno vas, saj je Dobrovnik z zavzetostjo in z veseljem sprejel poslanstvo, da bo ohranil spomin na najbližjega in najbolj priljubljenega sodelavca esztergomskega nadškofa Péterja Pázmánya. Glede njunega odnosa naj v tem uvodniku zapišemo le toliko, daje Pázmány v Dobronokiju videl svojega naslednika. Vzroke za to, da se to ni zgodilo, je verjetno iskati le v Dobronokijevi skromnosti. Zase govori dejstvo, da gre za enega najpomembnejših uäteljevin ustanovitelja trnavske univerze, kije prednica znamenite znanstvene univerze Eötvös Lóránd v Budimpešti. Trnava, ki danes spada k Slovaški, je v tistih časih bila prestolnica madžarske katoliške cerkve. Pomembno je, dasta Dobrovnik in Prekmurje spoznala, daje ob Bánjjyjevih, Györgyu Kultsárju, Györgyu Zali in drugih imenitnežih v prvi polovici IZ. stoletja živel naš rojak, ki je bil eden največjih znanstvenikov in organizatorjev svoje dobe. Znameniti jezuitski učitelj je izredno pomemben v kulturni zgodovini naše pokrajine, hkrati pa lahko kljub nezadostno raziskanim zgodovinskim virom ugotovimo, da je tudi naselje Dobrovnik imelo pomembno vlogo v družbenem, verskem in gospodarskem življenju tega območja. Viri navajajo, daje imelo naselje po 16. stoletju tržne pravice (oppidium), bilo je neke vrste regionalno središče. Naj omenimo le, daje v publikaciji o madžarskih naseljih, kije izšla leta 1Z% zapisano: „Dobrovnik oziroma Dobrovina - trg v županiji Zala, zemljiški gospod je Esterházy prebivalci katoliki, naselje spada k dolnjelendavskemu posestvu, njive so dokaj rodovitne, vendar jih pogosto zalije voda iz Ledave, grozdje
