Urisk Erzsébet: A viaszolt hímes tojás készítése a Muravidéken - Hogy ne menjen feledésbe 1. (Lendva, 2017)
Kazalo
rdeče. Jajčna ali tekstilna barva morata biti mlačna ali hladna, kajti če bi bila vroča, bi se vosek stopil. Jajca po barvanju osušimo. Zatem z voskom premažemo tiste dele vzorca na jajcu, ki ostanejo rdeče barve. V naslednji fazi potopimo jajca v mrzlo ali mlačno črno barvo. V barvi ostanejo nekaj ur, nekoč so jih pustili čez noč, nato so jih počasi ogrevali do vretja. Takrat se je vosek stopil z njih. Vroča jajca poberejo iz barve in jih z mehko krpo obrišejo do suhega. Nekoč so jih premazali s slanino, kasneje obrisali z mehko krpo, namočeno v jedilno ali parafinsko olje. Tako so se pirhi lepo svetili. Bistvo druge metode je v tem, da pirhe izdelujejo z uporabo pisaike z lijakom. Tudi sama uporabljam to metodo in jo priporočam tudi začetnikom, ker je bolj preprosta. V lijaček dam čebelji vosek, nato ga nad plamenom sveče ogrejem do ustrezne temperature (slika 1). Z njo nanesem osnovni vzorec na izpihano, izprano in osušeno jajce (slika 2). Porisana jajca postavim v rdečo barvo (slika 3). Čas, kako dolgo bodo v njej, je odvisen od kakovosti barve. Ko so jajca ustrezne barve, jih vzamem ven in osušim (4. slika). Z delom nadaljujem običajno naslednji dan: voskanje in barvanje na črno (5.,6. in 7. slika). Zatem spet pustim jajca stati en dan, da se osušijo. Šele zdaj sledi najzanimivejši postopek, ko odstranim vosek in se prikažejo čudovite barve in vzorci. Nekoč sem vosek topila ob plamenu sveče, vendar ne nad njim, ker bi od dima postali umazani. Po novem se odlično znajdem s sušilcem za lase. Še topla jajca obrišem z mehko krpo. Od čebeljega voska dobijo lep, naravni sijaj (8. slika). Če je bil pirh izdelan iz kuhanega jajca, je način odtajanja bolj zapleten in težji. Za ta postopek je potrebna potrpežljivost. Najraje izdelujem tradicionalne prekmurske pirhe, ter pirhe s hetiškimi vzorci. Ti so mi najbolj pri srcu. Preizkušam se tudi z izdelovanjem pirhov z vzorci iz raznih pokrajinskih enot Madžarske in Erdeljskega. Imam pa tudi precej pirhov z lastnimi vzorci. Pri nekaterih vključujem elemente prekmurskih pirhov. Nastala je tudi ideja, da bi na prekmurskih pirhih uporabila postopek jedkanja. V ta namen uporabljam kis. Pirhe najraje postavim v košarico, spleteno iz ličja ali slame, saj so tako videti najlepša. Po praznikih jih shranimo v suhem, temnem prostoru, da bodo še dolgo ohranila svojo prvotno barvo. Po desetletjih jih bodo tudi vnuki občudovali in se jih veselili. Morda jim bodo zbudili zanimanje za različne načine izdelave in bodo nadaljevali s tradicijo. 35
