Urisk Erzsébet: A viaszolt hímes tojás készítése a Muravidéken - Hogy ne menjen feledésbe 1. (Lendva, 2017)
Kazalo
na rdeče, zeleno in vijolično. Kot mi je poznano, v tej vasi med leti 1940 in 1950 ni bilo v navadi izdelovanje pirhov v batik tehniki. Nekateri moški so izdelovali pirhe škrabanke. Za prava mojstra sta se izkazala brata Kálmán in Jancsi Sods. Velikonočna jajca so pri njiju naročali tudi ljudje iz drugih vasi. Dobrovničani so ju na primer zaprosili, naj jim pripravita izrezljano jajce za darilo škofu ob njegovem obisku.« Moja mati mi je pripovedovala tudi o velikonočnih običajih. V času njenega otroštva so še metali pirhe v zrak na trati in jih ob beli nedelji tudi izmenjevali. To jo je zanimalo, jaz pa sem si prizadevala najti kakšen zapis o tem. Našla sem ga v knjigi Ferenca Gönczija (Göcsej s kapcsolatosan Hetés vidékének és népének összevontabb ismertetése), kjer je zapisano: »Na belo nedeljo popoldne se zberejo otroci okoli cerkve, zvonika ali gostilne in si zakličejo: »Skleni botrstvo z menoj!«, kar je poziv za izmenjavo pirhov. Če je nagovorjenemu pirh všeč, botrstvo sprejme in odgovori: »Od danes naprej sva si v botrstvu!« - in si izmenjata pirha. Tega dne so lahko sklenili tudi po več botrstev.« V kraju Zalaszombatfa sem obiskala Józsefné Primuso, rojeno Elzo Danes, ki me je pričakala s polno košaro temno rdečih pirhov s svojevrstnimi vzorci, ki jih je vsako leto pred veliko nočjo še izdelovala v batik tehniki. Z velikim navdušenjem je pripovedovala, kako se je še kot otrok naučila risanja izvirnih heteških vzorcev od svoje tete Mari iz Bödehaze. Za barvanje pirhov je uporabljala bordo rdečo barvo. Elza mi je govorila tudi o velikonočnih običajih. Kot otrok je od svoje botre v glavnem dobivala samo pirhe, a včasih jo je presenetila tudi z blagom za obleko ali drugimi drobnimi darili. Običaj obdarovanja so poznali tudi v otroštvu njene tašče Rézi Danes Pál. Elza še danes hrani porcelanasto čajno skodelico, okrašeno s hrastovimi listi, želodom in krono kralja Štefana, ki jo je podedovala po tašči. Od nje je tudi slišala, da so si tudi tam dekleta izmenjevala pirhe. Metanja pirhov na travniku se je v tistih časih udeleževala tudi Elza. Botra in botro so običajno pogostili z žolco, ki so jo pripravili iz prekajenih svinjskih parkljev in kože ali obarjene šunke. Józsefné Primusa 18
