Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar nemzetiségi könyvtárak stratégiája és menedzsmentje (Pilisvörösvár - Kapca, 2012) (Pilisvörösvár - Kapca, 2012)
Povzetek v slovenskem jeziku
86 A szlovéniai magyar nemzetiségi könyvtárak stratégiája és menedzsmentje V petem poglavju z naslovom Strategija obnovitve lendavske dvojezične knjižnice - potrebne analize opisuje avtorica predhodna obdobja knjižničarstva v Lendavi - od knjižne zbirke dinastije Bánffyjevih do leta 1971, ko je pridobila Knjižnica Lendava status centralne knjižnice v Občini Lendava. Študija predstavi še obdobje knjižničarstva v Lendavi od leta 1996 do leta 2012, ko je knjižnica delovala že v skladu z narodnostnim programom. Poglavje obravnava tudi narodnostni program lendavske knjižnice in uporabo madžarskega jezika v vsakdanjem življenju knjižnice. V tem poglavju najdemo tudi opis delovanja krajevnih knjižnic v Genterovcih, Dobrovniku, Dolini, Petišovcih in Gabeiju. Pri strategiji obnovitve oziroma novogradnje lendavske knjižnice navaja avtorica 10 pomembnih pogojev po Faulkner-Brownovi teoriji: fleksibilnost, kompatibilnost, praktičnost, ekstendibilnost, večbarvnost, organiziranost, udobnost, stalno okolje, varnost in varčnost. Omenjene kriterije je treba upoštevati pri obnovi oziroma novogradnji knjižnice. Avtorica opiše tudi vsebinski koncept oddelka hungarike, ki bi bila namenjena madžarski narodnosti. To bi bil inovacijski projekt knjižnice. Oddelek hungarike bi služil razvijanju znanja narodnosti v informacijski družbi. Dobrodošel bi bil seveda tudi Slovencem, ki jih zanimata madžarska kultura in literatura. V tem poglavju so razgrnjeni koncept, cilji in delovanje podatkovnih baz madžarske narodnosti, preko katerih bi posredovali informacije o madžarski narodnosti v virtualnem prostoru in z njimi povezovali digitalne poti iz Madžarske (Digitalna Knjižnica Madžarske, MEK), Slovenije (dLib, Digitalna knjižnica Slovenije) z Evropo (Library Europeana, Bmselj). Narodnostno knjižničarstvo mora delovati na podlagi pozitivne diskriminacije v multikulturnem okolju. Narodnostne knjižnice morajo biti fleksibilne v slovenskem okolju in morale bi delovati na podlagi partnerstva z madžarskimi knjižnicami ter z ostalimi knjižnicami Evrope. V šestem poglavju z naslovom Vizija dvojezične lendavske knjižnice, izhodišče strateškega načrta za obdobje 2012-2016 predstavi avtorica vizijo Knjižnice Lendava. Vizija je podlaga za to, da dosežemo v prihodnosti na področju knjižničarstva želene rezultate, ki jih sedaj načrtujemo. „Če imaš vizijo, si na poti od neznanega v znano, od danes do jutri. Pojdite tja, kjer ni poti, in ustvarite svoje sledi!” Pri načrtovanju nove oziroma prenovljene knjižnice bo potrebno upoštevati zgodovino Knjižnice Lendava, prednosti mestnega jedra v Lendavi, okolje, v katerem se knjižnica nahaja, materialne vire Občine Lendava in danosti sedanje knjižnice. Nova, oziroma prenovljena knjižnica bi služila digitalnemu knjižničarstvu tako v Sloveniji kot na Madžarskem, v okviru katerega lahko iščemo možnosti za partnerske odnose tako na državni kakor na regionalni in lokalni ravni. Potrebno bo bolj sistematično predstaviti našo kulturno dediščino v digitalnem okolju v dveh kulturah, v dveh jezikih in tudi v medkulturnem dialogu oziroma simbiozi, ki bo zarcalo naše preteklosti, sedanjosti in načrtov v bodočnosti. V novi knjižnici bo potrebno načrtovati delo knjižničaijev in izvajanje programov v okviru oddelkov za hungariko, slavistiko, domoznanstvo in e-gradivo. Pomembna je tudi vizualna podoba knjižnice in izdelava primernejše spletne strani. Poslanstvo knjižnice mora temeljiti na dvojezičnosti, ki je dvojno okno na svet, sožitje dveh narodov. V tem poglavju avtorica analizira (analiza SWOT) prednosti,
