Bokor József (szerk.): Az anyanyelv a kétnyelvűségben - A Maribori Magyar Intézet kiadványai (Lendva - Maribor, 1999)

Nyelvjárás, nyelvtörténet

cream cre-.ive, ’pern ’pere. Množinski samostalniki s. spola so prešli med ženske samostalnike: 'drve, ’jedre, p ’lii:če. Med ničto sklonljive samostalnike s. sp. se štejeta jesti tirana' in 'piti pijača Tretja sklanjatev posamostaljenih pridevnikov je enaka pridevniški sklanjatvi.

1.4.1.2 Samostalniški zaimki

Osebni zaimki poznajo naslednjo sklanjatev naglasnih in naslonskih oblik:

jás, 'mene me, 'meni mi, ’mene me (za ’mene), p'rimeni, z ’memo; 'mi:/ 'medi, 'nas nas, 'nännan, 'nas nas (za ’nás), p’rinas, z 'nanni; 'mi:dva/ 'mi:ja/ ’med, ’najinaji, 'na-.ma nama, 'naji naji, pri 'naji, z 'nanna; 'ti:, ’tebe te, 'tebi ti, ’tebe te (za ‘tebe), pritebi, s 'te:bo; 'vi:/ ’ve:j ’vas vas, ’van van, ms vas (za ’väs), p’rivas, z ‘va.-mi; ’vi:dva/ 'vi.ja/ 'ved, 'vaji vaji, 'va-.ma vama, 'vaji vaji, pri ’vaji, z ’va-.ma; im, Jega ga, JemiJemi, jega ga (za Jega), p’rijen, ž Jin; ’una, Jed je, Jed ji, Jo.ujo (za Jo.-u) pri Jed, ž Jo.-u; ’ovi/ dve, dvixje, ’ovin Jin, 'ove je (za ’ove), pri 'ovix, z 'ovimi; bvid’va./ dvid’vedj dvid’va:, 'ovixd’vedxje, dvimad’vemajin, ’ovid’va: je, pri 'ovixd’vedx, z ’ovimad'vema.

V mest. ed. in mn. se naglas umakne na predlog pri. Povratni osebni zaimek ima naslednjo sklanjatev:

'sebe se, 'sebi si, ’sebe se, pri ‘sebi, s 'se:bo.

Vprašalna zaimka gdo.tj/ 'ke.ri in ‘kaj opravljata tudi vlogo oziralnih zaimkov. Poljubnostna zaimka sta 'ke.ri Tcdo in ‘kaj, vlogo nedoločnega zaimka pa poleg 'neke opravljata tudi posamostaljena pridevniška zaimka 'nedkini, redkeje nek’te.ri. Nikalna zaimka sta 'niše, 'nič, celostna fsa.ki/ 'sadci in fse, drugostna d’rü.-gi, dni.-go, mnogostna pa ’dpsti'ke-.ri, ‘mälo'ke-.ri.

1.4.2 Pridevniška beseda

1.4.2.1 Pridevnik

Pri pridevniku prevladuje določna oblika tudi za nedoločnost. Kategorija določnosti se lahko izraža s členom ti/ta, ki se ne sklanja: ti/ta starejša, ti/ta 'za.-dni. Sklanjatev pridevnika je kot v knjižnem jeziku.

Pridevniki se stopnjujejo z „bolj"'.’mali ’bol 'mali 'näj’bpl'mäli ali z obrazili: ’dobra ’bojša ’.náj’bojsa; ’veka 'velesa 'naj'veIda.

1.4.2.2 Pridevniški zaimki

Svojilni zaimki: 'moj, 'moja, 'mojo, tvoj, tvoja, tvojo, Jegof/ Jengof, Je-.ni, 'naš, ’väs, Jixof ter povratni svojilni zaimek .v 'voj se sklanjajo po pridevniški sklanjatvi. Druge oblike so še: ’moji, ’moje; 'mojid'va:, 'mojidved; od 'ovix 'njihov', od 'naji, od ‘vaji, od 'ovixd’vedx 'njun'.

Kazalni vrstni zaimki so 'toti -a -o, 'ti:sti -a -o, ‘ovi -a -o, kazalni kakovostni pa 'taki -a -o. Kazalni količinski zaimek ni znan, pač pa poznajo količinski prislov ’talko. Oziralni zaimek je 'ke.ri, vprašalna jedki -a -o in 'ke-.ri -a -o. Poljubnostni in oziralnopoljubnostni zaimki so po obliki enaki vprašalnim zaimkom, mnogostni zaimek je 'dosti/ inälo'ke.ri -a -o, drugostni d'rü.gi -a -o, nedoločni pa 'neki/ 'nekši -a -o. Celostni zaimki so fsa.ki -a -o, 'cedli -a -o in o’ba\.

1.4.2.3 Števniki

Glavni števniki: 'eden/'en, 'ena, 'eno, d'va./d'ved, tri'je./t’ri:, s’tiri, ’ped, de’se.t, d’vajsti, 'end’vajsti, tresti, d'va-.no ds tide 'sed, s 'to-.u, 'taajžnt. Sklanjatev glavnih števnikov ima pridevniške končnice.Vrstilni števniki: ti/ta 'prvi-a-o, ti/ta d'rü.gi -a -o, t’redji, strti, ‘peti, d’vajsti, s'to.uti. Ločilni in množilni števniki so redki. Samomnožinski samostalniki se štejejo z glavnimi števniki: 'ene dveri.

97