Bokor József (szerk.): Az anyanyelv a kétnyelvűségben - A Maribori Magyar Intézet kiadványai (Lendva - Maribor, 1999)
Anyanyelvoktatás
Imam enega brata. Ime mű je Tomaž. On je star 10 let, hodi v 4. razred. Moji starši delajo v Monoštru. Mati je šivi lka, ata pa je mizar. Imamo doste živale: psa, muco, svinjo in zajčke. Moja najljubša žival je pes. Jaz rada rišem, berem, se igram, se kolesarim in rada poslušam muziko. Najljubši letni čas mi je poletje. Takrat ni treba hoditi v šolo. V jeseni pa dosta sadje lahko jem. Zima mi je tudi všeč. Takrat pride dedek Mraz, imamo božič in novo leto. Pozimi se lahko smučam, sankam in drsam. Jaz sem že dostakrat bila v Sloveniji: v Cerknem, v Bledu in na Morski obali. Jaz se rada učim slovenščino. Moj prijatelj Moj najboljši prijatelj se imenuje Šandor Bajzek. Ima rjave lase in modre oči. On je najmanjši v razredu in je zelo suh. Živi na Gornjem Seniku. Hodi v osmi razred. Dobro se uči. Rad ima živali. Nima brata. Hodi v šolsko lutkovno skupino. Zelo je dobrosrčen. Rad gleda televízió in posluša radio. Tudi rad igra nogomet, rokomet in košarko. Tudi vedno pomaga sošolcem pri učenju. Doma pomaga staršem pri delu. Po narodnosti je Slovenec. Doma vedno v narečju govori staršimi. Rad bi bil, če bi imel vedno takše prijatelje. Moj pes I Moj pes je črn in pikčast. Vrsti je dalmatinec. Oči je rjav. Ime je Cabra, pa sploj zlat. Ima črna in bela barva. Že dosta vej. II Ime műje Kantor. Ima črnorjavo dlako. Če pride nekdo k nam, Kantor začne lajati. Rad je kosti in tudi juho. Kantor pazi na nas. III Moj pesje Pani. Rodil seje maja 1993. Po vrsti je ptičar. Ves črn je. Oči so mu rjave. Rad se špila, pa je sploj zlat. IV Moj pesje velik. Ime mu je Vitez. Ima črno in rjavo dlako. Če pride nekdo, začne lajati. Dober čuvaj je. V Moj pesje že veltyi. Dosta taja. Ime je Kormi. Moj pesje črn. Rodil je 8 februára. Dosta jé. Pa sploj zlat je. Divji mož I Neko noč je bil velik vihar in izruval nekoliko najlepših bukev. Logarju je bilo žal in je šel sadit na mesto podrtih dreves druga. Ko se je s tem trudil, stopi k njemu nekdo od zadaj. Logar vpraša, kdo je? Tujec to odgovori, da on je divji mož in njegov prijatelj. Če so šli Logarji in njegovi ljudi, mož izgini. Hostnik je bil prav čuden mož. Mesto človeške brade in brkov mu zrastel dolg mah. Če gaje kdo kaj vprašal, ni dobil nič odgovora. Rad je divjačino igral, domača živina pa se mu je gnusila. Hiš, polja in vrtov se je bal. Če so Logarjevi povabili, da bi šel z njimi in popil en kozarček vina, seje vselej grdo zapačil. Če je zalezoval čredo volk, on je ubil ali prepodil. Nad Rasnim so nakopičile coprnice oblake in so hotele usipati iz njih točo, divji mož je pa ustopil z Logarjevo hišo in jih jel tako silo krepelih in goniti, da so morale pobegniti. Ene je izbil z glave pečo, drugi pa iz ust zob. Tako je Hostnik mnogo let branil in varoval Logarjeve. 72
