Bokor József (szerk.): Az anyanyelv a kétnyelvűségben - A Maribori Magyar Intézet kiadványai (Lendva - Maribor, 1999)
Kétnyelvűség és anyanyelvűség
pomeni tudi prehodne postaje tistih jezikorabnih in/ali kompetenčnih - sprememb, ki jih strokovna literatura imenuje funkcionalna oz. strukturalna izguba jezika.2 Funkcionalna izguba jezika pomeni, da radikalno upada število tistih področij rabe, kjer se lahko L1 pojavi, raba maternega jezika se večinoma potisne v družinsko, neformalno sfero. Funkcionalno potiskanje L1 in razširjena raba L2 pa skupaj povzročata spremembe v sistemu Ll. Različne procese poenostavljanja, reduciranja in mešanja kot posledice teh sprememb imenujemo strukturalna jezikovna izguba. Zamenjavo jezika in strukturalno izgubljanje jezika je mogoče proučevati znotraj treh generacij iz dveh zornih kotov: sociološkega in jezikoslovnega. Pri sociološkem vidiku proučevanja zamenjave jezika so merodajna vprešanja, ki izhajajo iz sociokulturnega položaja Jm, a tudi vprašanja, ki so povezana s simboličnimi in jezikovnimi dejavniki, ki zamenjavo pogojujejo. Po drugi strani pa lahko proučujemo izgubljanje in zamenjavo jezika iz jezikoslovnega zornega kota. Če izhajamo iz sociolingvistične teorije, po kateri jezik ni samo avtonomni sistem, ampak na njegovo strukturo lahko vplivajo različni kognitivni dejavniki, družbene funkcije jezika in govornovedenjski vzorci oz. jezikovnorabne navade, ki ga tudi omejujejo, nam postane jasno, da v neki skupnosti pride do zamenjave jezika takrat, če se dramatično spremeni raba in funkcija jezika. Pri tem procesu lahko opazujemo, ali imajo take spremembe vpliv na zgradbo jezika in če jo imajo, kakšen je ta vpliv. Obe vprašanji - družbeno in jezikoslovno - bom poskušala osvetliti na osnovi lastnih proučevanj jezikovnega stanja v Porabju in hkrati predstaviti razmere, v katerih se v tej manjšinski skupnosti osvaja standardna varianta slovenskega jezika ter kakšne so možnosti in perspektive za javno rabo te variante. Sociokulturni razlogi zamenjave Jm v Porabju Demografske razmere, razpad homogene ruralne skupnosti, industrializacija in urbanizacija, državna centralizacija, status Jm, izobrazbena in zaposlitvena struktura ter razvoj množičnih medijev zlasti po 2. svetovni vojni pospešujejo asimilacijo manjšine in jo približujejo institucijam, ki zahtevajo dobro obvladanje in rabo dominantnega Jv, madžarščine: šola, delovno mesto, uradi itd. Ti zunanji dejavniki pa vplivajo tudi na vrednostni sistem pripadnikov manjšinske skupnosti, na njihov odnos do maternega jezika, na njihovo jezikovno zavest in na to, kakšno simbolno vrednost pripisujejo svojemu izvornemu jeziku. Notranji dejavniki namreč končno odločajo o sistemu jezikovne rabe, torej tudi o tem, katerega od svojih jezikov bodo dvojezični govorci začeli opuščati. Manjšinska skupnost ohranja svoj jezik v rabi, če so dani naslednji pogoji: pripadniki manjšinske skupnosti ta jezik znajo, da so do njega lojalni, tj. da so v dani situaciji pripravljeni govoriti Jm (da se ga ne sramujejo ali jih ni strah) in da so dane priložnosti za rabo Jm. Za Porabje bi lahko sintetično rekli: v sporazumevanju med Slovenci in Madžari Jm nima dostopa, pri sporazumevanju med Slovenci pa ga postopoma zamenjuje madžarščina. Slovenska narodna manjšina na Madžarskem živi v 7 vaseh Porabja, katerega industrijsko, kulturno in trgovsko središče je danes že pretežno madžarsko govoreči Monošter, upravno pa spada pod povsem madžarski Körmend. Madžarski teksti skozi zgodovino imenujejo celotno pokrajino med Rabo im Muro Vendvidék ali Tótsag, ljudstvo te pokrajine pa Vendi, Tóti. S trianonsko mirovno pogodbo seje začel ločeni razvoj Porabja in Prekmurja, ko so 9 slovenskih vasi v okolici Monoštra dodelili Madžarski. Tako se je tudi porabsko narečje razvijalo ločeno od prekmurščine, ta se je razvijala pod vplivom slovenskega knjižnega jezika, porabščina pa pod vplivom tipološko drugačnega madžarskega jezika. Vse to se danes kaže v veliki oddaljenosti med porabskim govorom in slovenskim standardnim jezikom Poimenovanje porabski Slovenci in Porabje je nastalo šele po drugi svetovni vojni. Vendsko vprašanje je bilo zlasti po prvi svetovni vojni in od 40-ih let dalje pogosto manipulacijsko sredstvo manjšinske 40
