Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)

Tartalomjegyzék

njih je razvidno, da so za delovanje taborišč morali zaposliti večje število delavcev. Z izjemo veržejskega taborišča, v katerem so bili zaradi kratkega časa delovanja samo en upravnik in dva miličnika, so v vseh drugih poleg upravnika zaposlovali še »operativno delovno silo«, administrativno in tehnično osebje, tolmače in druge, ki so bili za vsakodnevno delovanje bistvenega pomena. Begunce in objekte, v katerih so bili nameščeni, so nadzorovali pripadniki policije.

Tabela 2: Osebje v begunskih taboriščih in sprejemnih centrih ter njihovo število

/

£

/

jr.

J? & gj? og

/

.0) T §

4?

.4?-O'

Sg

f

l

/S

o"

Veržej

1--2-Bori

1

9

4

5

2

7

2

Radenci

1

2

3

6

4

11

5

Štatenberg

2

8

3

2-5

Rogaška

Slatina

2

8

6

9-14

2

Jelšingrad

2

3

2

3-5

1

Bizeljsko

2

4

4

6-10

8

Brestanica

3

14

9

10-27

12

Črnci

1

5

4

5

1

8

11

Murska

Sobota

1-1

2-2

1

Vir: Sl AS 1931, RSNZ SRS, A-10-13/2, Letno poročilo DV RSNZ 1957, I. oddelek. 105-106.

Osebje taborišč so pogosto menjavali, kar je med drugim močno vplivalo tudi na »operativno delo«. V različnih taboriščih je hkrati delalo od dva do pet sodelavcev UDV, največ v Rogaški Slatini (pet oseb) in Brestanici (štiri osebe). Med tehnično osebje so prištevali fotografe ter osebe, ki so jemale prstne odtise in beguncem pomagale pri izpolnjevanju različnih tiskovin. S pomočjo in sodelovanjem beguncev so organizirali

83