Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
László Göncz POMOČ BEGUNCEM Madžarska vstaja iz prekmurskega zornega kota 1. Uvod Študijo, ki sem jo pripravil za konferenco madžarske skupnosti v Avstriji ob 50-letnici madžarske vstaje leta 1956, sem začel z besedami: »Iskreno moramo priznati, da so oz. smo pomen in vpliv madžarske revolucije 1956 na čezmejne regije v sosednjih državah večinoma začeli preučevati šele v preteklih nekaj letih, intenzivneje v preteklih mesecih.«1 Za Prekmurje je to takrat vsekakor veljalo. Nato je minilo še eno desetletje, v katerem smo na tem področju nekoliko napredovali. Nekateri madžarski raziskovalci iz Slovenije so odkrili nova dejstva o omenjenih dogodkih, predvsem o njihovem vplivu na Slovenijo in Prekmurje ter o povezanosti z njima. V zvezi z raziskovanjem dogodkov iz leta 1956 je z vidika prekmurskih Madžarov pomembno, da je določen del beguncev, ki so bili po zatrtju vstaje prisiljeni zapustiti Madžarsko (po naših izračunih vsaj odstotek celotne emigracije), v t. i. zahodni svet potovalo skozi Prekmurje. Tako se njihovi prvi stiki pretežno navezujejo na tam živeče Madžare. V pričujoči študiji dojemanje dogodkov na Madžarskem leta 1956 analiziram predvsem iz prekmurske perspektive, sprejemanje beguncev v Sloveniji pa zlasti iz spominov in doživetij ob meji živečih prebivalcev madžarske narodnosti ter podatkov, s katerimi je »postregla« takratna partijska oblast. O dogodkih na območju ob Muri v 20. stoletju sem v preteklih dveh desetletjih na obeh straneh državne meje izvedel približno sto petdeset poglobljenih zgodovinskih intervjujev. Številnih mojih sogovornikov so se dogodki iz leta 1956 neposredno dotaknili. Vendar pa ta »slika« nikakor ni 1 Göncz László: Muravidék, Szlovénia és 1956. 35-45, 63
